Od 6. do 9. junija (v Sloveniji 9. junija) bodo državljani članic Evropske unije izbirali 720 poslancev Evropskega parlamenta, ki jih bodo zastopali do leta 2029. Volitve ne bodo odločale samo o Evropskem parlamentu, ampak bodo tudi začrtale splošno politično usmeritev EU in njeno prihodnost. Da bo odločitev na volitvah lažja, uredništva programov in spletnih strani RTV Slovenija pripravljajo pestre in tehtne vsebine, s katerimi se bodo gledalci, poslušalci in spletni uporabniki poglobili v najbolj ključne teme evropskih volitev in prihodnosti EU. Več o tem nam je razkrila vodja projekta evropske volitve Manica Janežič Ambrožič.
Kaj vse pripravljate v informativnem programu?
Gre za pete evropske volitve za slovenske volivce in letos predvolilna kampanja poteka v dneh, ko praznujemo 20. obletnico vstopa naše države v Unijo in seveda velike širitve unije. 1. maja 2004 se je Evropa razširila za deset članic – tisto zgodovinsko noč so nebo nad Evropo razsvetlili ognjemeti, koliko tiste evropske vznesenosti je ostalo do današnjega dne, pa je tudi ena od tem letošnje predvolilne kampanje. Smo del povezave, v kateri je 448 milijonov ljudi. Na RTV Slovenija se bo predvolilna kampanja začela 20. maja, a je že od konca aprila naš program zelo evropsko obarvan. V Informativnem programu TV SLO pripravljamo predvolilna soočenja; zadnje, 6 junija, bo zelo posebno, saj ga skupaj pripravljamo ustvarjalci vseh treh platform, torej TV, radia in MMC-ja. Dve posebni oddaji Globus ponujamo gledalcem. 30. aprila je bil o tem, kaj od Evrope pričakujejo mladi, 14. maja pa o ključnih izzivih Unije pred volitvami. Naše ekipe so bile to pomlad na Finskem, v Litvi, na Poljskem, na Nizozemskem, v Italiji, Grčiji, na Madžarskem; bili smo med volivci, ki bodo to pomlad volili prvič – nekateri so stari 16 let. Imamo izkušeno zunanjepolitično novinarsko in dopisniško ekipo. To je naša prednost, to je prednost »nacionalke«. In, končno, naši mladi novinarji pripravljajo podkaste oziroma videokaste z mladimi volivci in predstavniki strank. Projekt Generacija EU je zanimiv in svež projekt, ki bo doma na družbenih omrežjih in z njim bomo nagovarjali predvsem mlade volivce.
Zakaj ste se odločili to volilno pomlad v ospredje postaviti mlade?
Ker je prav, da se bolje sliši glas mladih. Ankete kažejo, da se jih premalo odpravi na volišča, in mladi so tisti, ki bodo krojili podobo Unije v prihodnjih letih. In že zdaj opozarjajo na teme prihodnosti.
Pa se vam zdi, da mlade politika sploh še zanima?
Da, da in še enkrat da, a ne na način, kot zanima njihove starše. Spremljajo družbena omrežja, kritični so do nosilcev moči in oblasti, do floskul in obljub. V Sloveniji jih denimo skrbi prihodnost Evropske unije. Skrbi jih revščina, opozarjajo na težave kmetijstva. Tako kažejo izsledki Eurobarometra. In še en zanimiv podatek najbolj svežega Eurobarometra, v Sloveniji imajo mladi do 24. leta bolj pozitiven odnos do EU kot denimo njihovi starši.
Se o tem pogovarjate tudi doma s svojima otrokoma?
Da, starejši sin Anže je bil ob vstopu v Unijo 1. maja 2004 star dobra tri leta. Tisti večer sem z Boštjanom Lajovicem vodila TV Dnevnik. Po oddaji smo se možem in otrokom odpravili na Kongresni trg in Anže, ki ga je mož nosil na ramenih, se je zaradi hrupa ognjemetov slavja hitro naveličal in tarnal, da je Evropa preglasna. Hči se je rodila dobro leto po širitvi Unije, oba sta razmišljujoča mlada človeka in ju te teme zanimajo. Je pa res, da Evropo brez meja in denimo Erasmus, kot vsi njuni sovrstniki, jemljeta kot nekaj povsem samoumevnega.
Omenili ste že, da ste leta 2004 poročali o vstopu Slovenije v EU in o prvih volitvah. Kako se spominjate tistih časov?
Z veliko ponosa. To je bila velika in lepa zgodba Evrope in takrat mlade države Slovenije. Tisti občutek je bil, da smo v tem skupaj, kot smo danes samo še takrat, ko navijamo za slovenske športnike. Tisto noč je TV Slovenija ustvarila izjemno oddajo Nova zvezda Evrope – naše ekipe so bile povsod, v studiu so bili najboljši sogovorniki, ujeli smo tisto slavje, zanos in vero, da je državi uspelo nekaj velikega in lepega. Takrat se je res pisala zgodovina. Še danes me preveva tisti občutek, da smo spremljali zgodovino. Zdaj je Evropa del našega vsakdana in del ureditve, v kateri poskušamo uveljavljati svoje interese. Mogoče bi lahko to Slovenci počeli z malce več samozavesti, je moj medklic. Mogoče so takšne obletnice dobra priložnost za zavedanje, da nič na tem svetu ni samoumevno, ureditve in zavezništva niso večna, vojne izbruhnejo čez noč, svet se spreminja in Evropa meri moči na globalnem prizorišču. Evropska unija deluje v svetu, ki ni več tak, kot je bil leta 2004. 20 let praznuje z vojno na pragu in po evropski raziskavi Eurobarometer je vrednota, ki je najpomembnejša v očeh Evropejcev, mir. Kdo bi to napovedal pred 20 leti, kajne? Mir …
Kaj pa bi si v EU najbolj želeli spremeniti oziroma pohitriti?
Reforme. Evropa nujno potrebuje reformo, ker takšna, kot je, ne more napredovati. Leta 2014, deset let po našem vstopu in po še dveh širitvah, ko so v Unijo vstopile še Romunija, Bolgarija in Hrvaška, se je kriza nakazovala in po takratnih volitvah smo v Bruslju potrebovali reformne načrte Evropske komisije. Pa se ni spremenilo nič in iz povezave je šlo Združeno kraljestvo. Zato, da, EU nujno potrebuje reforme. Dogovor držav, ki so se pripravljene še tesneje povezati in vstopiti še v denimo varnostno, zunanjepolitično, davčno unijo, in dogovor z državami, ki bodo s tem jedrom sodelovale na posameznih področjih. Širitev da, a poglabljanje jedra. Menim, da je to ključno vprašanje za našo državo sredi tretjega desetletja 21. stoletja – kje se mi vidimo v reformirani Evropi?
Sami pa nikoli niste želeli Evrope spreminjati od znotraj v smislu, da bi kandidirali za kakšno politično funkcijo?
Ne, novinarstvo in politika sta vsak na svojem bregu in tako mora ostati. V tem času dvoma, fakenewsa in dezinformacij so dobro in verodostojno novinarstvo in mediji še kako pomembni.
Kako pa si boste po evropskih volitvah spet napolnili baterije?
10. junij, torej dan po volitvah, bo prijeten dan (smeh). Že zdaj se ga veselim. Posvetila se bom družini in prijateljicam, s katerimi pijem najboljše kave na svetu. Poleti pa se bom začela pripravljati na ameriške volitve.
Mnogi že tudi malo pogledujejo proti poletnim počitnicam. Vi že veste, kako jih boste preživeli?
V glavi načrtujem kakšen roadtrip, prisluhnila in prilagodila se bom željam otrok. A nekako se mi zdi, da moram spet videti Glavni trg v Krakovu, kjer sem bila kot študentka leta 1994 ali 1995. In bilo je prelepo. Vmes je minilo 30 let, Evropa se je združila in grem lovit čar srednje Evrope, ostanke srednjega veka in današnjega časa.
