Oddaja Ah, ta leta! je po dveh letih ustvarjanja že našla pomembno mesto med gledalci. Vsaj del oddaje si je namreč od začetka predvajanja ogledalo skoraj milijon različnih gledalcev. Od 9. marca dalje je vsebinsko še bogatejša in bolj razgibana. Njen programski čas bo namreč odslej še enkrat daljši. S čim ga bodo zapolnili, nam je razkrila voditeljica oddaje Helena Pirc, zaupala pa nam je tudi svoje izkušnje z zrelo generacijo.
Oddaja Ah, ta leta! se je s 25 minut podaljšala na 50 minut. S čim boste zapolnili dodatne minute?
Kdorkoli je kdaj delal na televiziji, ve, da je vsako predvideno trajanje oddaje za ustvarjalce prekratko, vedno se nam zdi, da bi potrebovali »samo še dve minuti«. Dobili smo več kot le dve minuti, ki jih bomo zapolnili z dodatnimi gosti, s katerimi bomo lahko na izbrano tematiko pogledali z različnih vidikov. Zgodbe bomo še vedno iskali tudi na terenu, največja novost pa je nova rubrika, Ah, ta splet!, ki jo bo vodila kolegica Nina Cijan in v kateri nas bo zanimal digitalni svet. Izhodišče rubrike bo osnovna tema oddaje, sicer pa nas bo zanimalo vse od uporabe različnih aplikacij, spletnega komuniciranja, dostopanja do različnih spletnih vsebin, novosti s področja uporabe novih tehnologij do opozarjanja na pasti, ki jih prinaša splet.
Gledanost oddaje je zelo dobra. Ste pričakovali takšen uspeh? Čemu ga pripisujete?
Pred vsako novo oddajo na televiziji je sicer nekaj treme in tudi dvomov, ali bo oddaja med gledalci sprejeta, tudi pri nas ni bilo nič drugače. Toda že kmalu po prvi oddaji je cela ekipa začutila, da smo s skrbno izbiro tem in sogovornikov na pravi poti. Z gledanostjo smo zadovoljni, ta se je s premikom s petka na soboto v začetku tega leta še nekoliko povišala. Čeprav številke niso vse, pomembnejši so nam odzivi.
Kaj pa je bil najlepši odziv, ki ste ga dobili na oddajo?
Prejemamo veliko odzivov gledalk in gledalcev, večina je pohval in tudi zahval, ker smo odprli prostor za teme in ljudi, ki so morda prej ostajali na obrobju osrednjih medijev. Seveda so tudi pripombe in tudi za te smo hvaležni, ker nam pomagajo, da se izboljšamo. Všeč mi je, ko me ustavijo ali sosedje ali popolni tujci in rečejo, da nas radi in redno gledajo. Priznati pa moram, da so mi morda celo najljubši pozitivni odzivi sogovornikov, tako v studiu kot v prispevkih, ki prepoznajo naš trud in poglobljenost v teme, ki jih odpiramo v oddaji Ah, ta leta!
Kateri gost pa je na vas naredil največji vtis?
To je izredno nehvaležno in težko vprašanje, ker nikakor ne bi mogla izbrati samo enega. Nekateri se te dotaknejo bolj, drugi morda malo manj, to je pogosto odvisno tudi od tega, kako blizu mi je tematika pogovora. Name vedno naredijo vtis ljudje, ki si upajo, ki se ne ozirajo na družbena pričakovanja, ampak sledijo sebi. In prav pri starejših je tega veliko, ko so, kot pravijo sami, osvobojeni tega, kaj si drugi mislijo o njih.
Se vam zdi, da zreli generaciji na splošno namenjamo dovolj pozornosti?
Dejstvo je, da so starejši v svetu, ki slavi mladost, napeto kožo, produktivnost …, marsikdaj odmaknjeni na stran, tudi v medijskem svetu, čeprav so pomemben del naše družbe. Zato je naša oddaja odprla nov prostor, kjer imajo tudi oni priložnost predstaviti svoj vsakdan z vsemi plusi in minusi, nam, preostalim, pa daje priložnost, da črpamo iz njihove pridobljene modrosti ter da pokukamo v njihova življenja in pravzaprav pogledamo, kaj tudi nas čaka v prihodnosti. Tudi zato oddaja ni samo oddaja za starejše, je oddaja za vse, tudi za tiste, ki po letih morda še nismo ravno v srebrni generaciji, so pa del te generacije naši starši in stari starši. In če bomo imeli srečo, se bomo nekoč tudi sami postarali.
Ste morda vi, odkar ste začeli voditi oddajo, začeli drugače gledati na starejše ljudi, se jim bolj posvečati v smislu pozdravov, vprašanj, kako ste, ali krajših klepetov, ki številnim polepšajo dan, ali pa se celo odločili za prostovoljno delo v dnevnih centih ali v domovih za starejše?
Mislim, da na starejše ljudi zaradi vodenja oddaje nisem začela gledati nič drugače, zame je bil človek vedno človek, ne glede na starost. Do starejših sem vedno čutila predvsem spoštovanje. Sem jih pa v dveh letih, kolikor delamo oddajo, zagotovo več spoznala in so mi odprli okno v svet, ki mi je bil morda nekoliko tuj. Imam namreč to smolo, da sem odraščala brez babic in dedkov in zato nisem imela pravega, bližnjega pogleda v to življenjsko obdobje. Glede pozornosti pa lahko rečem, da sem v resnici vedno lažje poklepetala s starejšimi kot z mlajšimi. Imam starejšo sosedo, ki včasih potrebuje pomoč in se potem toliko opravičuje, ker nas nadleguje, ob tem pa se sploh ne zaveda, kako uživam v pogovorih z njo, koliko izvem, kako zanimivo je njeno življenje.
Kako pa gledate na to, da je Slovenka leta 2023 postala direktorica Centra starejših Notranje Gorice Ana Petrič?
Ta novica me je neizmerno razveselila. Gospo Petrič smo gostili v eni izmed naših prvih oddaj in tudi sicer z njo večkrat sodelujemo. Moram poudariti, da toliko pozitivne energije in predanosti svojemu poslanstvu kot pri njej, srečaš pri malo ljudeh.
Kakšne pa so vaše izkušnje z domovi za starejše občane?
Pred kratkim se je v dom za starejše občane preselil bližnji sorodnik. Pred tem sem domove spoznavala samo kot novinarka. Iz medijev pa poznamo, da so te zgodbe lahko vzorne, na žalost pa včasih tudi ne najlepše. No, v našem primeru moram poudariti, da je izkušnja zelo pozitivna, predvsem zaradi osebja v domu, ki je čudovito.
Kako pa vi skrbite za vitalnost, da vam vanj še dolgo ne bo treba? Ste morda kakšen nov recept zanjo dobili tudi ob vodenju oddaje?
Če sem se česa naučila v oddaji, je, da je za vitalnost pomembna zmernost, zmernost pri hrani, zmernost pri gibanju, zmernost pri delu. To zadnje mi sicer ne uspeva vedno najbolje, a se trudim, da dolge in včasih stresne delovne ure uravnam z meditacijo in jogo. Zelo pomembna sta tudi pozitiven pogled na življenje in optimistična naravnanost.
