V desetih sezonah je bilo posnetih 175 oddaj, v katerih se je predstavilo 189 tekmovalcev, glavne nagrade 20.000 evrov pa se jih je doslej razveselilo šest. Tekmovalce bo skozi kviz tudi v novi sezoni spretno vodil Mario Galunič.
Se v novi sezoni obetajo kakšne novosti?
Nova sezona bo približno taka, kot je bila zadnja, v licenčnih formatih so spremembe redke, zato se je treba iz tedna v teden truditi z zanimivimi tekmovalci in vprašanji. To je ključ do uspeha, kar nam odlično uspeva. Zelo sem vesel, da pridejo na avdicijo zares zanimivi ljudje, ki jih je veselje gledati in spoznati.
Je bilo do zdaj več moških ali ženskih tekmovalk? Se to kaj spreminja s sezonami v smislu trenda, da se bolj opogumljajo ženske oziroma moški?
Tukaj ni bistvenih sprememb ali premikov. Prijavljenih žensk je približno 10 odstotkov, vsi kvizi imamo enak problem, odzivnost tekmovalk je bistveno slabša, kot bi si želeli. Tu in tam sem že posebej vabil ženske, in na kakšni avdiciji je res bilo nekaj žensk več, a trenda (še) nismo spremenili. Tako pač je. Posledica je jasna: tekmovalcev je bistveno več kot tekmovalk. Veseli bomo, če bodo v tej sezoni na stolu nasproti mene sedele tri tekmovalke.
Kdo pa je v povprečju boljši?
Težko sodim, se mi zdi, da ni bistvenih razlik, če govorim o tekmovalcih v oddaji. Zanimivo je, da na avdicijo v povprečju prihajajo boljše tekmovalke, kar najbrž pomeni, da so ženske v povprečju bolj samokritične, in če se že odločijo za prijavo, jo jemljejo skrajno resno.
Opažate tudi kaj razlik glede znanja po določenih področjih?
Slovenci smo znani po tem, da nam družboslovje bolj leži kot naravoslovje. Redko spoznamo tekmovalce, ki sta jim npr. fizika in kemija najljubši temi. Najbolj zaželeno področje je gotovo geografija, tudi zgodovina. Zelo se poznajo generacijske razlike. Mladim tekmovalcem so teme, ki so povezane npr. z obdobjem Jugoslavije, zelo težke, zanje je to prazgodovina. Imam tudi občutek, da pop kultura, estrada in glasba niso najbolj priljubljene teme.
Vas je kdaj kateri od tekmovalcev poskušal tudi podkupiti v zameno za pravilne odgovore?
Kje pa, po mojem kaj takega ne pade na pamet nikomur, posledice nepoštene tekme so seveda jasne. Sploh pa … jaz bi bil slaba tarča, ker tako ali tako ne poznam vprašanj, ki bodo v oddaji. Tekmovalci prihajajo k nam s poštenimi nameni in to resnično cenim.
Snemanja oddaj so zelo dolgotrajna. Na kakšen način skrbite za dobro voljo med premori?
Ja, vsako oddajo snemamo približno dve uri, a mislim, da je za ljudi to zanimiva izkušnja, saj se v studiu vzpostavi posebna pozitivna energija, gledalci so načeloma zelo naklonjeni tekmovalcem, jih spodbujajo, nagradijo z aplavzi in prav nihče se ne sme slabo počutiti. Če je potrebno, zabavam gledalce tudi jaz, a kljub vsemu moram čuvati energijo, da mi je ne zmanjka. Ko posnamemo eno oddajo, se čez 10 minut začne snemanje še ene. Ni enostavno.
Prinese kdo od tekmovalcev ali gledalcev tudi kakšno domačo dobroto?
Res se nam je že zgodilo, da nam je kdo po snemanju kaj prinesel, enkrat smo dobili torto in enkrat potico, obakrat je šlo bolj za hec, ker smo o tem med oddajo govorili in sta oba tekmovalca pred kamerami obljubila, da bom lahko poskusil njune dobrote. In držala sta besedo, z ekipo smo vse z veseljem pojedli. Sicer pa na snemanje nihče nič ne prinese, kar je tudi prav.
Ste sicer bolj sladkosnedi ali bi se bolj razveselili kakšne domače salame ali kakšnega drugega slanega prigrizka?
Sem velik sladkosned. Čisto preveč, to vsi vedo, ampak svoje razvade potešim kar sam in od tekmovalcev res ne pričakujem, da pri tem sodelujejo, moramo ostati profesionalni.
Katera družabna igra pa je trenutno najbolj popularna pri vas doma?
Pri družabnih igrah sem bolj slaba družba, še najpogosteje sem se igral razne igre s sosedi med epidemijo, ko smo bili vsi doma. Edina, ki je zmeraj pri roki in se je ne naveličam, pa je Rummikub, to je pravi strup. Podobna je remiju pri kartah, le da so tukaj v igri ploščice. Odlična zabava za vse starosti, zelo priporočam. Pogosto jo poklonim za darilo, in kot vidim, je zanimiva skoraj vsem.
Je, kadar gre za igro, v kateri so tudi jokerji, ta pri vas dolgo v roki (taktizirate) ali ga uporabite takoj, ko ga dobite?
Znam igrati taktično in premišljeno, tudi jokerjev ne dam takoj iz rok, kar se mi seveda včasih maščuje.
Za kateri življenjski joker pa ste najbolj hvaležni?
Za zdravo pamet, se mi zdi, za to še najbolj. Zdi se mi, da živimo v času epidemije 'norosti', nerazumnosti in neumnosti vseh vrst, zato je to veliko vredno. Pa za zdravje, seveda.
Radi pa pomagate tudi tistim manj privilegiranim. Z Jokerjem ste sodelovali pri dobrodelnem tednu Televizije Slovenija v vseslovenskem humanitarnem programu Pomežik soncu in Eno srce, pred tem pa ste z gledalci v Zoomu in v oddaji Spet doma zbrali ogromno denarja in pred obupom rešili na stotine družin. Vas tovrstne stiske zelo prizadenejo?
Mislim, da je naša naloga, morda celo privilegij, da lahko ob svojem sproščenem in veselem delu pomagamo tistim, ki so jih doletele nesreče, bolezni in vse mogoče stiske. Tega je res veliko, četudi se na prvi pogled ne zdi tako. Mnoga leta sem aktivno sodeloval z ZPMS in sem dobil vpogled v nesrečne zgodbe, ob katerih ne moreš ostati ravnodušen. Seveda pa je tudi humanitarno delo zelo težko in zahtevno in polno pasti, zato mi je bilo vedno pomembno, da so stvari pregledne in dorečene, da imam tudi sam možnost poklicati družino, ki ji pomagamo, da jih lahko vprašam, ali je pomoč prišla do njih, kako jim je spremenila življenje. Povratna informacija je vredna zlata. Denar je pri reševanju stisk res zelo pomemben, a nikakor ni vsemogočen.
Koliko pa se vas dotaknejo prizori stisk ljudi, ki jih vidite na potovanjih? Skušate pomagati tudi tam?
Moram iskreno povedati, da na potovanja ne hodim zaradi humanitarnih nagibov. Videl sem že mnogo revščine in brezupnih življenjskih razmer. Vsaj v mojih očeh je bilo tako, a sem pogosto na istih mestih videl tudi veliko nasmejanih in dobrovoljnih ljudi. Naš zahodni način življenja in obilja nista nujno recept za srečo, zato hodim po svetu z odprtimi očmi, se učim, razmišljam, jemljem 'na znanje', a v življenja ljudi, ki jih na poti srečujem, ne posegam.