Pesmi Leonarda Cohena, ki je umrl pred osmimi leti in pol, pojejo o minljivosti, samoti, depresiji, ljubezni, strasti in socialnih ter političnih konfliktih. Pisec, pesnik in glasbenik je v petdesetih in šestdesetih predvsem pisal, izključno z glasbo pa se je začel ukvarjati 1966.
Fant iz Kanade
Leonard Norman Cohen se je rodil v ortodoksni židovski družini 21. septembra 1934 v Westmountu, predmestju Montreala. Njegova mama Maša Klonitsky je prišla v Kanado 1927 iz Litve, medtem ko je po očetovi strani dedek, ki je bil rabin, v Kanado našel pot v 19 stoletju. Njegov oče, Nathan Bernard Cohen, ki je imel trgovino z oblačili, je umrl, ko je bilo Leonardu 9 let. Njegova mlada leta je zaznamovala židovska religija in kongregacije. »Imel sem zelo posvečeno otroštvo, rekli so mi, da sem potomec Aarona, najvišjega duhovnika.«
Po končanem šolanju, kjer je imel za literarnega mentorja Irvinga Laytona, kanadskega pesnika, je študiral glasbo in poezijo, specializiral se je špansko poezijo Frederica Garcie Lorce, med hobiji pa najdemo fotografijo, urejanje šolskega glasila, različne nastope in tudi dramsko igro. V času študija se je naučil igrati tudi kitaro in ustanovil folk skupino Buckskin Boys. Potem, ko je spoznal flamenko, je presedlal na klasično kitaro. S kitaro v roki je prepeval različne pesmi, največkrat svoji mami in ozkemu krogu prijateljev. Pozneje je kupil manjši lokal in v bližnjih klubih recitiral svojo poezijo. V tem obdobju so nastala tudi besedila za njegove pozneje največje pesmi.
Pesnik in pisatelj
Svojo prvo pesem je objavil v reviji CIV/n marca 1954, ki jo je pokomentiral tudi njegov profesor Irving Layton, član uredniškega odbora. Že 1956 je izšla Cohenova prva pesniška zbirka, Primerjajmo mitologije. Cohen je knjigo, v kateri so pesmi, ki jih je napisal med 15. in 20. letom, posvetil svojemu pokojnemu očetu. Znani kanadski kritik Northrop Frye je zapisal, da je nad njegovim prvencem zadržano pozitiven.
Med 1956 in 1957 je eno leto študiral pravo, šolanje pa je opisal kot strast brez mesa, ljubezen brez vrhunca. Po krajšem obdobju v New Yorku se je 1957 vrnil v Montreal, opravljal priložnostna dela in pisal poezijo in fikcijo, njegova naslednja knjiga s pesmimi, Škatla z začimbami Zemlje, pa je izšla 1961, med tem ko njegovega prvega romana niso objavili vse do 2022 (Balet gobavcev). Po očetu je podedoval dovolj premoženja, da je lahko solidno živel in iskal svojo priložnost v pisanju. Druga knjiga je bila uspešna in mu je odprla prostor v Kanadi in prepoznavnost. Skozi šestdeseta je pisal in se umaknil na grški otok Hydra, kjer je živel v osami v majhni hiški. Tam je napisal še eno zbirko, Rože za Hitlerja (1964) in Najljubša igra (1963, avtobiografski roman). 1965 so o njem posneli tudi dokumentarec Gospod Leonard Cohen. Roman iz 1966, Čudovite zgube, je razburkal javnost zaradi svoje eksplicitne vsebine, v Boston Globeu pa so zapisali: »James Joyce ni mrtev, ampak živi v Montrealu pod imenom Cohen.«
Malo manj pisanja
Leta 1966 je dobil priložnost voditi lokalno oddajo, kjer je producentu tudi povedal, da bo odslej pisal pesmi za glasbenike. »Želim pisati pesmi, odločil sem se.« Istega leta je napisal besedilo Suzanne, ki so jo izvajali Stormy Clovers, pa tudi Judy Collins na svojem albumu In My Life. Njegova naslednja zbirka je izšla šele 1978 in potem 1984. V Intervjuju 1998 je opisal svoje pisanje: »Kot medved, ki stopi v panj in obtiči v medu enako obtičim tudi jaz. Je okusno in grozno in ni veličastno in je čudno in boleče, a je hkrati neizogibno.«
Pobeg z odra
Ko se je 1967, razočaran zaradi neuspehov pri pisanju, preselilv ZDA, se je tam poskusil kot folk pevec in glasben ustvarjalec. Visel je med Warholovimi Tovarnarji, tam je spoznal tudi Judy Collins, ki je posnela Suzanne. Collinsova se je spominjala, da ni znal ne peti, ne igrati kitare, še manj je verjel, da je Suzanne sploh pesem. »In ko mi je zaigral Suzanne, sem rekla, moraš iti z mano na ta veliki koncert, tudi Jimi Hendrix je bil tam. Nikoli ni nastopil pred veliko ljudmi. Stopil je na oder in začel peti in množica je ponorela in ga vzljubila. Na pol pesmi se je ustavil in ušel z odra. Zahtevali so, da pride nazaj.« Vrnil se je šele, ko mu je Collinsova obljubila, da bo pela z njim. In tako se je začelo.
Judy mu je prav tako odprla pot na televizijo, ko je z njo nastopil v duetu s svojimi pesmimi. Suzanne so peli tudi drugi, med njimi Joan Baez. Po nastopih na folk festivalih so nanj postali pozorni pri Columbia Records, ki so z njim podpisali pogodbo. Njegov prvi album je bil Pesmi Leonarda Cohena (1967) in bil precej prezrt, leto pozneje ob izidu v Angliji, pa je tam na lestvicah ostal celo leto. 1969 je prišel drugi album, Songs from a Room in 1971 še Songs of Love and Hate. 1971 je njegove pesmi Robert Altman porabil v slavnem filmu McCabe in gospodična Miller. 1970 je Cohen prvič odšel tudi na turnejo, po ZDA, Kanadi in v Evropi, naslednjo turnejo 1972, kjer se je ustavil tudi v Izraelu, je Tony Palmer 2010 objavil v filmu Bird on a Wire. Ko nastop v Izraelu ni šel po načrtu, je šel v svojo garderobo in vzel LSD. Potem je slišal, kako občinstvo poje njegove pesmi v hebrejščini in pod vplivom psihadelika dokončal nastop.
Vzpon med velike
Leta 1973 seje mudil v Izraelu prav v času Jomkipurske vojne in čeprav je imel pro-arabska stališča, je z drugimi izraelskimi glasbeniki šel nastopat za njihovo vojsko na Golansko planoto. 1974 je izšel New Skin for the Old Ceremony s pesmimi, ki jih je navdihnila vojna. Lover Lover Lovere je nastala na Sinaju, pa tudi Field Commander Cohen, Who By Wire in There is a War sledijo isti zgodbi. Na koncertu 1976 je Cohen dejal, da je prva pesem namenjena tako Izraelcem kot Arabcem. 1976 je odšel na prvo veliko evropsko turnejo s 55 koncerti, med drugim je nastopil v švicarskem Montreuxu, med spremljevalnimi vokalistkami pa je bila Laura Branigan. Po tem je z albumom Death of a Ladies' Man (1977) poskusil drugačen slog in se 1979 z Recent Songs vrnil nazaj v jazzovsko-bližnjevzhodno-mediteranski melos. Spremljevalni bend Passenger je poskrbel za več zvoka, dodali so cigansko violino in mandolino, spremljevalne vokale pa sta peli Sharon Robinson in Jennifer Warnes, ki je postala stalnica na njegovih prihodnjih albumih, sama pa je posnela nekaj Cohenovih pesmi kot je Famous Blue Raincoat.
Osemdeseta in vrhunec
V začetku osemdesetih je napisal rock musical Night Magic, 1984 posneti album Various Positions pa Columbia ni želela izdati v ZDA. Ga je pa Cohen podprl z največjo turnejo do takrat in s prvo turnejo po Kanadi in ZDA po 1975. Nastopal je tudi na Poljskem, kjer so le dve leti prej še imeli izredno stanje in tam podal več govorov v podporo opozicijskemu gibanju Solidarnost.Prav Famous Blue Raincoat, album Jennifer Warnes, mu je pomagal obnoviti svoje ime v ZDA in 1988 je izdal znameniti I'm Your Man. Vmes je 1984 na Various Positions izdana pesem Hallelujah naletela na izjemen odziv. Do danes jo je izvajalo več kot 200 glasbenikov v različnih jezikih. Tudi Dance me to the End of Love je na tem albumu, še ena njegova zelo znana. Everybody Knows, pesem z albuma I'm Your man, ki je bila del filma Daj na glas (1990), je Cohena približala širšemu občinstvu. 1992 je izšel še The Future s precej bolj temačnimi temami in referencami na politična vprašanja in socialne nemire, 1993 pa nova knjiga z izbranimi pesmimi. 1994 je Cohen odšel v budistični zen center Mt. Baldy pri Los Angelesu, kjer se je za 5 let umaknil v osamo in postal budist. 1997 je izšla še kompilacija More Best of Leonard Cohen, kjer najdemo tudi In My Secret Life. Čeprav se je zdelo, da ne bo več deloval, je še vedno skrbel za to, da ni utonil pozabo in svoja dela objavljal na svoji spletni strani.
Nazaj pod soncem
Po vrnitvi iz samostana se je vrnil v glasbo in 2001 po dveh letih produkcije izdal Ten New Songs, album je dobil štiri najvišja kanadska priznanja, nagrado Juno, dobil pa je tudi najvišje kanadsko priznanje za civiliste, Companion of the Order of Canada. A Leonardu so se začela poznati leta in čeprav je še veliko delal, je več pisal za druge kot zase. Potem je konec 2005 njegova hčerka Lorca posumila, da Leonardov tesni prijatelj in dolgoletna menedžerka Kelley Lynch skrivaj preusmerja umetnika za svoje potrebe, prav tako so bili prazni računi skladov za pokojnino in dobrodelne namene. Vse to se je dogajalo že od 1996 naprej, ko je Cohen malce izpregel, sprva je Lyncheva prodajala pravice za njegove pesmi, čeprav je bil Cohen proti temu. Oktobra 2005 je sledila tožba, da ga je okradla za 5 milijonov dolarjev na pokojninskem računu, v zameno je dobil protitožbo drugih nekdanjih sodelavcev. Marca 2006 mu je sodišče v Los Angelesu prisodilo 9 milijonov, ki pa jih Lyncheva ni hotela vrniti. 2012 je za leto in pol pristala v zaporu zaradi nadlegovanja Cohena.
Na stara leta
Potem je 2008 šel na prvo svetovno turnejo po 15 letih, da bi si prislužil vsaj nekaj izgubljenega denarja in povrnil dobro ime. Turneja je trajala vse do 2010, ko se je 24. septembra zaključila v Tel Avivu, tam je Cohen nazadnje nastopal 1980. Turneja se je kot nova pod imenom Tour 2010 začela julija v Areni v Zagrebu. Delal je več kot prej in 2012 izdal album Old Ideas. Njegov 12. studijski album je bil prvi, ki je dosegel prvo mesto v Kanadi in po Evropi. Sledila je še ena svetovna turneja, Cohen pa je dopolnil 80 let in si podaril 13. album, Popular Problems, njegov zadnji album, You Want It Darker, pa je izšel 21. oktobra 2016, 14 dni pred njegovo smrtjo, album je produciral njegov sin Adam. 2017 sta Adam in sodelavec Sammy Slabbinck izdala posmrtni video za pesem Traveling Light, ki je januarja 2018 dobil Grammyja za najboljšo rock izvedbo. Še pred smrtjo sta z Adamom pripravljala še en album, Thanks fort he Dance je izšel 22. novembra 2019.
Svetovljan in samotar
Septembra 1960 je Cohen za dediščino po njegovi babici na Hydri kupil hiško, kjer je živel z Marianne Ihlen večino šestdesetih in ji posvetil pesem So Long, Marianne. Ihlenova je umrla tri mesece pred njim zaradi levkemije. Pomladi 1968 je imel krajšo epizodo z Janis Joplin, ko je bil v New Yorku v Hotelu Chelsea in zgodbo opisal v istoimenski pesmi. Imel je tudi zvezo s kanadsko pevko Joni Mithcell in igralko Rebecco De Mornay. Sedemdeseta je bil v zvezi z umetnico Suzanne Elrod, razšla sta se 1979, malo preden bi se morala poročiti. »Strah in strahopetnost sta mi preprečili, da bi ji nataknil prstan.« Rodila sta se jima sin Adam (1972) in hčerka Lorca (1974). Prvi je pevec in producent, Lorca pa fotografinja. Osemdeseta je preživel s francosko fotografinjo Dominique Issermann, s katero je večkrat sodeloval tudi poslovno. Posnela je prva dva njegova videospota, Dance Me to the End of Love in First We Take Manhattan. Devetdeseta je preživel v objemu Rebbece De Mornay, ki je koproducirala album The Future.
Leonard Cohen je umrl 7. novembra 2016, na svojem domu v Los Angelesu, star 82 let, potem ko je zvečer padel in umrl v spanju, imel pa je tudi levkemijo. Pokopali so ga 10. novembra v Montrealu.
