Festival Ljubljana bo med 20. februarjem in 2. marcem 2025 organiziral že 8. Zimski festival, ki bo prestolnico spremenil v središče vrhunske klasične glasbe. Obiskovalci bodo lahko uživali v nastopih priznanih domačih in tujih umetnikov.
Benjamin Britten: Vojni rekviem
20. in 21. februarja bomo lahko prisluhnili mogočnemu in redko izvajanemu delu Vojni rekviem Benjamina Brittna, ki s svojo čustveno globino in protivojnim sporočilom ostaja ena najvplivnejših glasbenih stvaritev 20. stoletja. Ta bo na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma zazvenel v izvedbi Orkestra Slovenske filharmonije, rezidenčnega orkestra Festivala Ljubljana 2025, pod taktirko legendarnega maestra Charlesa Dutoita, ki se pogosto vrača v slovensko prestolnico. Zasedbo solistov sestavljajo Nadežda Pavlova, večkrat nagrajena in kritiško hvaljena sopranistka brezhibnih izvedb italijanskega belcanta, tenorist Ian Bostridge, ki posebno pozornost namenja ravno Brittnovemu opusu, ter Matthias Goerne, priznani baritonist, znan po uspehih tako na opernih odrih kot v snemalnih studiih. Zboru Slovenske filharmonije se bosta pridružila še litovski Državni zbor iz Kaunasa, ki mu zaradi kakovosti in natančne priprave nastopov skladatelji pogosto zaupajo prve izvedbe novih del, ter znameniti Zbor dunajskih dečkov, ki deluje vsaj od 13. stoletja.
Mednarodno tekmovanje Festivala Ljubljana – Trobilni kvinteti in kvarteti 2025
Med 24. februarjem in 1. marcem se bo v Slovenski filharmoniji Mednarodno tekmovanje Festivala Ljubljana – Trobilni kvinteti in kvarteti 2025, na katerem bodo nastopili najobetavnejši mladi trobilci z vsega sveta. Strokovna žirija v sestavi priznanih glasbenikov in profesorjev Franca Kosma, Dušana Kranjca in Boštjana Lipovška je za tekmovanje izbrala 17 zasedb iz 26 držav. Iz Slovenije bo na tekmovanju sodeloval Bass Brass Collective. Tekmovanje bo potekalo pod umetniškim vodstvom pozavnista Branimirja Slokarja, ki je tudi predsednik tekmovalne žirije, od njem pa jo sestavljajo še trobentač Reinhold Friedrich, tubist Andreas Martin Hofmeir iz Nemčije in ena izmed najbolj vidnih slovenskih skladateljic Nina Šenk. Repertoar, s katerim se bodo glasbeniki preizkusili, se osredotoča na dela glasbenega modernizma, postmodernizma ter sodobne skladateljske poetike, Festival Ljubljana pa je za to priložnost pri Šenkovi naročil tudi novo delo.
Harfa in potovanje skozi glasbeno zgodovino
25. februarja bo v Viteški dvorani Križank zazvenel duet harf pod prsti Slovenke Mojce Zlobko Vajgl in Francozinje Marion Ravot. Za Zimski festival sta virtuozinji pripravili sprehod skozi glasbeno zgodovino. Jedro programa sestavljajo dela francoske glasbene romantike in impresionizma, obdobij, ki sta harfo povzdignili med najbolj prefinjena in barvita glasbila. Koncertni spored dopolnjujejo baročni plesni stavki, ki bodo na harfi zasijali v povsem novi luči. Za povrhu je vsestranski slovenski skladatelj Aldo Kumar posebej za to priložnost ustvaril novo delo, ki bo prvič zaživelo prav na ta večer.
Bachovi korali in instrumentali
26. februarja bodo v Slovenski filharmoniji zazveneli Bachovi korali in instrumentali. Marko Hatlak, ki se na svoji pestri umetniški poti že vrsto let posveča prenosu Bachovih mojstrovin v zvočni svet harmonike, je za Zimski festival skupaj z vsestranskima Bernardo in Marcosom Finkom, ki slovenski glasbeni prostor že vrsto let bogatita s premišljenimi izvedbami tako baročne kot romantične glasbe, ter štirimi vrhunskimi instrumentalisti pripravil edinstven večer. V redko slišani zvočni kombinaciji flavte, klavirja, violine in kontrabasa bodo nastopili Eva Nina Kozmus, zmagovalka tekmovanja Evrovizijski mladi glasbenik leta 2010, Aleksandra Pavlovič, izkušena pianistka ter cenjena komorna glasbenica in pedagoginja, nagrajena violinistka mlajše generacije Jelena Pejić, ki sodeluje s številnimi uglednimi sestavi v širši regiji, ter Stevan Jovanović, namestnik vodje sekcije kontrabasistov v Orkestru Slovenske filharmonije, ki je bil leta 2023 razglašen za najboljšega mladega umetnika Srbije. Da bo doživetje Bachovih pretanjenih večglasij resnično popolno, se bo izvajalcem pridružil tudi 30-članski Zbor Glasbene matice Ljubljana.
Glasbena veličastnost zagrebških velikanov
27. februarja bo Slovenska filharmonija gostila Zagrebške soliste, enega najbolj prepoznavnih komornih ansamblov z več kot 70-letno tradicijo. S svojo znamenito glasbeno energijo in virtuoznostjo bodo pričarali glasbeni večer, poln čustvenih odtenkov in klasične elegance, ki bo navdušil tako poznavalce kot tudi tiste, ki šele odkrivajo svet klasične glasbe. Program bosta uvedli dve mladostni deli: Simfonija za godala v h-molu Felixa Mendelssohna Bartholdyja je izkaz kompozicijske odličnosti štirinajstletnega čudežnega dečka, Preprosta simfonija Benjamina Brittna pa je nastala na podlagi drobnih zamisli, ki jih je skladatelj skiciral kot otrok, pri svojih dvajsetih pa jih je oblikoval v igrivo skladbo za godala. Spored bo mladostniški elan soočil z dvema polnokrvnima mojstrovinama. Adagietto Gustava Mahlerja, četrti stavek iz znamenite Simfonije št. 5, je ljubezensko posvetilo njegovi ženi Almi in velja za enega najbolj prepoznavnih odlomkov glasbe minulega stoletja, na koncertnih odrih pa pogosto živi kar kot samostojna skladba. Lahkotna Serenada za godala v C-duru Petra Iljiča Čajkovskega, prežeta z značilno spevnimi melodijami, pa je preizkusni kamen slehernega godalnega sestava in dolgoletna stalnica na sporedih Zagrebških solistov.
Recital pianista Grigorija Sokolova
2. marca bo 8. Zimski festival zaključil recital enega največjih pianistov našega časa, Grigorij Sokolov, ki je znan po tem, da vsako izvedbo preoblikuje v glasbeno pripoved, ki poslušalce vedno znova osupne in očara. Sokolov je koncertiral z vsemi najuglednejšimi svetovnimi orkestri, a je po nekaj letih ugotovil, da svojo glasbeno vizijo najlažje izrazi skozi pianistične recitale. Odtlej nastopa približno le sedemdesetkrat na leto, saj si za vsak koncertni spored vzame čas, da ga premišljeno sestavi in se vanj popolnoma poglobi, preden ga predstavi občinstvu. Tokrat bo predstavil program, ki bo osredotočen na dela angleškega renesančnega skladatelja Williama Byrda, ki je s svojim delom postavil temelje angleške klavirske glasbe. Program bo vključeval skladbe iz Fitzwilliamove zbirke za virginal in Knjige moje gospe Nevell, ki sta ključni deli Byrdove ustvarjalnosti za klaviature. Drugi del programa bo pianist zaradi intenzivnih priprav in želje po oblikovanju zaokroženega večera razkril tik pred začetkom koncerta.
