Skupina Mr. Mister iz Phoenixa v ameriški zvezni državi Arizona je delovala od 1982 do 1990. Kvartet so sestavljali Richard Page kot glavni pevec in basist, Steve George na klaviaturah, Pat Mastelotto na bobnih in Steve Farris na kitari. Še pred skupino Mr. Mister sta Page in George med letoma 1978 in 1981 igrala v skupini Pages.
Čeprav je uradna lokacija nastanka skupine Phoenix, pa je Mr. Mister baziral v Los Angelesu v Kaliforniji. Richard Page je pred tem delal kot glasbenik za Quincyja Jonesa in komponiral za Michaela Jacksona, Ricka Springfielda, Donno Summer, Kennyja Logginsa in mnoge druge.
Pages in gospod Gospod
Leta 1978 sta Page in njegov prijatelj iz otroštva, Steve George, v Phoenixu ustanovila skupino Pages. Stil glasbe, ki so jo igrali, je bil pop fusion, zasedba pa se je razen obeh ustanoviteljev neprestano spreminjala. Pages so imeli manjši hit I Do Believe in You, izdali pa so tudi tri albume. Vseeno pa komercialnega uspeha ni in ni hotelo biti. Po razpustitvi skupine Pages 1981 sta se Page in George osredotočila na pisanje glasbe in studijsko delo z raznimi pop glasbeniki, med njimi Lauro Braningan in Vilage People.
Do 1982 sta Page in George začela razmišljati o novi, bolj pop orientirani skupini s stalno zasedbo. Pri svojem delu sta sodelovala s številnimi glasbeniki, tudi z bobnarjem Patom Mastelottom in kitaristom Steveom Farrisom. Vsi štirje glasbeniki so bili odlično glasbeno podkovani in izkušeni in bi skupaj zares lahko počeli velike stvari. Najprej so iskali še petega člana na bas kitari, potem pa so pomislili, da lahko Page, ki je bil mišljen samo kot glavni vokalist, igra tudi bas. Tako je nastala nova zasedba, s samo štirimi člani, ki so si nadeli ime Mr. Mister – Gospod Gospod.
Hvala, ampak ne hvala!
Leta 1984 je pri RCA Records izšel prvi album, I Wear the Face. V tem času je Richard Page dobil ponudbo, da bi pri Totu zamenjal glavnega pevca Bobbyja Kimballa, nekoliko kasneje pa da bi pel namesto Petra Cetere pri Chicagu. Obe ponudbi je Page zavrnil. 1985 je bil posnet še drugi album, Welcome to the Real World, kjer je besedila prispeval Pageov bratranec John Lang. Album je končno prinesel preboj za skupino. Vsi trije singli s tega albuma so prišli med prvih deset, dva celo na prvo mesto: Broken Wings in Kyrie. Kyrie je navdihnila knjiga z enakim naslovom Kahlila Gibrana.
Skupina Mr. Mister je imela kar nekaj MTV videov na prvem mestu, nastopili pa so tudi na prvem MTV-jevem Spring Breaku leta 1986. Tega leta so bili tudi dvakrat nominirani za Grammyja, vključno za najboljšo pop skupino (ki jo je dobil Usa for Africa za We are the World).
V tem obdobju so Mr. Mister nastopali na skupnih turnejah z Donom Henleyem, The Bangles, Eurythmics, Tino Turner, Heart in Adamom Antom. Septembra 1987 je izšel še tretji studijski album Go On…, ki pa ni bil pretirano uspešen, le eni skladbi se je uspelo uvrstiti med prvih 40 na Billboardu. V osemdesetih je Mr. Mister odpel kar nekaj znanih pesmi za filme, med drugim Stand and Deliver za istoimenski film iz 1988 in Is it Love za odjavno špico filma Zaseda (1987) z Richardom Dreyfussom in Emiliom Estevezom.
Zelo hiter pristanek
Potem se je leta 1988 kitarist Steve Farris odločil za slovo, preostali člani pa so med sprejeli kitarista Paula Clarka in postali tudi njegova spremljevalna skupina ob njegovem albumu Awakening from the Western Dream. Potem je skupina z novim članom zavihala rokave in se lotila četrtega albuma, Pull s kar nekaj gostujočimi glasbeniki. Album je bil končan 1990, a so se pri RCA odločili, da ga ne bodo izdali. Nedolgo zatem je skupina Mr. Mister razpadla. Album je ostal neizdan kar 20 let, čeprav se je pesem z albuma, Waiting in My Dreams znašla na kompilaciji največjih uspehov, izdani 2001. Četrti in prenovljeni album je končno izšel 23. novembra 2010 v sodelovanju s Sony Music pri Pageovi neodvisni založbi, Little Dume Recordings.
Kje ste, gospodje?
Po razpadu skupine je Page poskušal s solo kariero in še naprej sodeloval z glasbeniki, večinoma pa je pisal glasbo. Svoj prvi solo album je izdal 1996, nosil je naslov Shelter Me, singla The Best Thing in My Oxygen pa je napisal Nik Kershaw. V zadnjem desetletju je Page sodeloval tudi pri All Starr Bandu Ringa Starra.
Steve George se je po Mr. Mister spet lotil studijskega dela in veliko sodeloval z Richardom Marxom, Totom pri njihovem albumu Kingdom of Desire (1992) in seveda pri prvencu svojega prijatelja, Richarda Pagea 1996.
Kar pa se Pata Mastelotta tiče, je 1994 postal bobnar pri skupini King Crimson in bil dolga leta eden od kar treh bobnarjev in igral tudi pri vzporednih projektih članov kot so Stick Men.
In če se vrnemo ko koreninam gospoda Gospoda, štirje albumi in dolgih letih mirovanja niso prinesli pozabe. 16. maja lani na 70. rojstni dan Richarda Pagea so vsi štirje člani Mr. Mister odigrali poseben enkratni mini koncert pri Pageu doma, prvi po 34 letih.
