Glasba

Legendarna Prizma še ni rekla zadnje besede

Alesh Maatko
1. 4. 2024, 07.00
Deli članek:

Leta 1987 so dosegli vrhunec ter se za kratek čas poslovili. Danes znova koncertirajo!

Jaka Jeraša
Zasedba Prizma leta 2024: Matjaž Švagelj, Giovanni Toffoloni, Franci Čelhar, Ladi Mljač in Bogdan Turnšek-Poly.

Le kdo ne pozna slovenske skupine Prizma, ki v letu 2024 praznuje 50. rojstni dan. Legendarna zasedba, ki je na domačih festivalih osvojila številne nagrade in prva mesta, je namreč prvič nastopila v Divači, in sicer ob dnevu mladosti, 25. maja 1974, v zasedbi Igor Kos, Ladi Mljač, Franci Čelhar in Vili Bertok, ki ga je kmalu nadomestil Danilo Kocjančič.

Glasbeniki so nato z avtorskim delom začeli leta 1976, ko so pisali glasbo in nastopili v seriji mladinskih oddaj Pisani svet na RTV Slovenija. Na ta način so postali prepoznavni po celi Sloveniji. Sledila so odmevna sodelovanja na številnih festivalih, kot so Slovenska popevka, Pop delavnica, Vesela jesen, DSZG (Dnevi slovenske zabavne glasbe), Opatijski festival, Zagreb fest, MMS in še bi lahko naštevali. Na teh festivalih so prejeli vrsto prvih in ostalih nagrad, sodelovali so na televizijskih snemanjih raznih oddaj, polnili naslovnice tiskanih medijev, izdali dva albuma, eno kaseto in tri male plošče. Skladbe sta v tem času prispevala Danilo in Franci, pomemben je bil tudi prispevek zunanjega sodelavca Draga Misleja Mefa, ki je prispeval večino besedil. Glasbeniki so med letoma 1979 in 1983 sodili v elito slovenske glasbene scene. Ko so leta 1987 dosegli vrhunec, so se sporazumno odločili, da zgodbo zaokrožijo. A ne za vedno!

Jaka Jeraša / Arhiv skupine Prizma
Zasedba Prizma (Ladi Mljač, Danilo Kocjančič, Igor Kos in Franci Čelhar) na naslovki revije STOP, 23. junija 1983.

Znova prepevajo

Ko je Dragan Bulič februarja 2010 v hali Tivoli organiziral koncert znanih skupin iz 60. in 70. let, je povabil tudi Prizmo. S kvartetom Prizma sta kot zunanja člana takrat sodelovala tudi kitarist Zdenko Cotič Coto in na bas kitari Matjaž Švagelj, takrat član zasedbe Kalamari. Glede na navdušenje publike sta originalna člana – pevec Ladi Mljač in pianist Franci Čelhar obudila zasedbo v obliki akustičnega tria. Od leta 2011 dalje Prizma tako znova deluje, in sicer kot trio z dvema akustičnima kitarama in klavirjem. Zasedba danes predstavlja svoje avtorske skladbe v akustični preobleki. Originalnima članoma, Ladiju in Franciju, pa se je kot kitarist pridružil Matjaž Švagelj, sicer poznan po sodelovanju s Slavkom Ivančićem in skupino Kalamari.

Jaka Jeraša
Njihove najbolj poznane skladbe so Pogum, Senca, Tujca, Od enih do treh, Dobrodošli, Ta moška ter mnoge druge. (Na fotografiji Danilo Kocjančič, Franci Čelhar, (sedita) Igor Kos, Ladi Mljač)

Abraham in koncerti

Ker letos mineva 50 let od nastanka skupine, so se fantje odločili, da obletnico obeležijo z nizom koncertov po Sloveniji in zamejstvu v okrepljeni zasedbi. Prizmi sta se pridružila še bobnar Bogdan Turnšek-Poly (Avia bend, Kalamari) in basist Giovanni Toffoloni (Nina Pušlar bend, Eva Boto bend, Jan Plestenjak, MMS bend). Fantje bodo tako kaj kmalu imeli že predpremiero, in sicer 19. aprila v Blunoutu v Domžalah, premiero pa kakopak na 'dan mladosti', 25. maja, v Divači pod pokroviteljstvom radia in televizije TV Koper-Capodistria. V spomin nam bodo priklicali skladbe, ki so z leti postale slovenski evergreeni (Pogum, Senca, Tujca, Ta moška – Na vratih listek, Dobrodošli in mnogo drugih). Poleg lastnih bodo postregli še z uspešnicami žal že pokojnega člana, glasbenega mojstra Danila Kocjančiča.

Estrada

jasna-jutri-1
Z Jasno in glasno!

Aleksander Pozvek: »Raay je kot avto - strošek, bit pa mora!«

Eminem
Stara 69 let

Umrla je Debbie Nelson, mama raperja Eminema

praznicne-lucke, kranj
Tradicionalno

FOTO: Kranj zažarel v prazničnih lučkah

Charlotte
Talent

Princesa Charlotte in kraljica Elizabeta imata skupnega več kot le zunanjo podobnost

Ansambel bratov Poljanšek z Rudijem Poljanškom v ozadju.
50. letnica

Koncert Veselo v Kamnik – na Veseljaku to nedeljo ob 20.00

svetlana-makarovic, presernova-nagrada
Po četrt stoletja

Foto: Svetlana Makarovič »končno« prejela Prešernovo nagrado