Ko je leta 02 osvojil grammyja za remiks Thank You (Dido), je imel duet Deep Dish za seboj desetletje akcij in kulten status med progresivnimi električarji. Z albumom George Is On je pometel še glasbene televizije in pop lestvice. In se na vrhuncu slave (začasno?) razšel. Sharam nadaljuje delo kot eden vodilnih hišnikov, Ali "Dubfire" Shirazinia pa se je s ploščami I Feel Speed, Road Kill, Ribcage in Dios utrdil v vrhu minimalistov. Ujeli smo ga ob letošnjem Dnevu elektronike.
Od tvojih plošč mi je najbolj všeč I Feel Speed, čeprav vem, da se k tem zvokom ne boš več vrnil. Kako pa se razvija tvoja pevska kariera?
No, nikoli ne reci nikoli. (smeh) Na svojo prvo solistično skladbo se zelo ponosen in prepričan sem, da se bom nekoč spet vrnil tako k ustvarjanju pravih skladb kot tudi prepevanju. A zdaj me navdihuje predvsem instrumentalni, eksperimentalni hibrid med housom in tehnom.
Predlani si s serijo uspešnih avtorskih izdaj zagnal založbo Sci+Tec, a si se potem osredotočil le na predstavljanje drugih avtorjev. Zakaj si se umaknil?
Pravzaprav tega nisem storil načrtno. Založbo sem odprl kot orodje za predstavljanje lastne glasbe, potem pa so me tako uveljavljeni kot povsem neznani avtorji zasuli s svojo produkcijo. Čutil sem, da moram predvsem mladim glasbenikom pomagati pri preboju in spraviti njihovo glasbo v obtok, kot so drugi pred tem pomagali meni in Sharamu.
Kako ti ob nabitem urniku nastopov in studijskem delu sploh še ostane kaj časa za vodnje založbe?
Pri vsem, kar počnem, stoji za menoj zelo uigrana ekipa, ki zares dobro skrbi zame. Vsi garamo in skrbimo za to, da ohranjamo integriteto moje podobe, glasbe in založbe. Pod etiketo Sci+Tec organiziramo tudi različne prireditve in ves čas iščemo nove načine za posredovanje glasbe občinstvu na čim bolj izviren način.
V Križankah bi moral nastopiti tudi tvoj prijatelj Davide Squillace. Je on spodbudil tvoje zanimanje za neapeljski tehno? Tamkajšnji didžeji so pri nas od nekdaj močno prisotni, zadnje mesece pa doživljajo pravi preporod.
Davide, ki je eden ključnih neapeljskih producentov, je res moj dober prijatelj. Rina Cerrona, Marca Carole, Gaetana Parisia in druge producente spremljam že ves čas. Na EP-jih Angels Over Naples sem združil svoje najljubše starejše in mlade producente iz tega okolja in jih predstaviti kot samosvojo zgodbo. Nabolj mi je pri tem pomagal Simi, ki deluje tudi kot promotor, in po dveh EP-jih že pripravljava več nadaljevanj.
Ujela sta se tudi s Huntemannom, gostom lanskega Dneva elektronike, s katerim sta posnela klubska hita Diablo in Dios. Ker vemo, da je Oli bog nemškega tehna, si ti verjetno navdahnil naslov prvenca?
Pravzaprav je Oliver car in jaz princ. (smeh) Res sva se odlično ujela in zelo uživava pri ustvarjanju skupnih projektov. Pravkar sva zaključila delo na prvem komadi iz novega štiridelnega koncepta. Skladba Fuego bo predvidoma izšla junija. Od drugih projektov bi omenil še svež remiks, ki sem ga posnel za Paula Ritcha (Split the Line), za Cocoon pa bova z Locom Dicem zložila kompilacijo v počastitev desetletnice ibiških poletnih rezidenc. Pa hvala za namig. Seveda bom Oliverja vprašal, kako se je imel lani v Ljubljani.
Šepeta se o skupnem projektu, ki naj bi ga pripravljala, a Uroš tega ne komentira. Si ti kaj bolj zgovoren?
O meni, moji glasbi in sodelovanjih kroži toliko govoric, da jim niti ne sledim. Odkar delujem kot solist, delam vse zelo počasi, z glasbo pa se ukvarjam iz čiste ljubezni. Prav zaradi tega ne želim dajati nikakršnih izjav o sodelovanjih, z izjemo projektov, ki jih ustvrajava z Oliverjem. Umek je veteran in zelo nadarjen glasbenik, zato mogoče nekega dne … (smeh)
