Po besedah solastnika dunajske restavracije "Sperling am Augarten" Andreasa Saela za Heute so primernega kuharja iskali šest mesecev preko družbenih omrežjih in drugih platform za ponujanje/iskanje dela. Prijeli so 35 prijav, od tega je le osem prosilcev imelo izkušnje z delom v restavraciji. Za delo kuharja v Sperlingu plačajo 1.900 evrov neto za tri dni dela na teden, svojim zaposlenim pa ponujajo še ekskurizije, izobraževanja, popuste pri vinarjih ...
Za 3500 evrov neto plače bi zrezek stal 85 evrov
"Ponudba se mi zdi poštena, če bi vsakemu od zaposlenih plačal 3500 evrov neto, kar bi sicer rad, bi šnicel stal 85 evrov, pivo pa 24 evrov. Tega pa si nihče ne želi," pravi Sael. V restavraciji je trenutno zaposlenih 8 kuharjev, od tega je en vajenec. Kot opaža Sael, večina kuharjev ostane le od šest do dvanajst mesecev, medtem ko strežno osebje običajno ostaja dlje in je zelo lojalno. A tudi v tej branži se stvari spreminjajo: "Ko sem bil sam vajenec, je bilo strežno osebje v povprečju staro okrog 20 let, danes je večina mojih let, okrog 40."
Lastnik obupan, sprašuje se o smislu službe
"Sem razmeroma obupan in nimam pojma, kako bi lahko delo naredili še bolj privlačno," obupuje Sael in z žalostjo ugotavlja: "Delati se komajda še splača, morda marsikdo preprosto ne vidi smisla več hoditi v službo". Ob tem dodaja, da bi bilo potrebno zagotoviti tudi določene olajšave za podjetja, da bi lahko kvalificirane zaposlene plačevali več, "da se bo trdo delo za mala in srednje velika podjetja obrestovalo, ne pa postalo nedosegljivo".
