Tokrat so se vrnili, ne da bi zares izginili, tretjič. Nova plošča žanje dobre kritike, bend je na turneji, kjer igrajo tako nove, zrelejše in bolj dostopne skladbe kot tudi stare ter mestoma nekoliko prirejene. 

Po lastnih besedah ste pred vnovičnim zbiranjem prebrodili resno krizo. Kaj mora bend (ki ni bil nikoli »profitabilen«) pri sebi razčistiti, preden lahko nadaljuje glasbeno pot v letih, ko se večina vrstnikov ukvarja s službo, krediti in družino? Kaj je vas gnalo?

Pred štirimi leti smo v tedanji zasedbi obstali pred vprašanjem, ali nas ustvarjanje glasbe izpopolnjuje ter osrečuje in sovpada z našim življenjskim slogom, ali pa je to le neki dodatek, ki dostikrat tudi ovira delovanje v službi, srečo v družini. Mnenja so bila različna, zato so nekateri člani zapustili skupino, preostali pa smo nadaljevali, še bolj zavzeto. Naš smisel je, da uresničimo svoj potencial in ponesemo naše sporočilo z glasbo do ljudi, dokler bomo tako čutili, bomo vneto vztrajali.

Z basistom Anejem igrata v trenutno mirujoči skupini Adam, v kateri je kitarist Peter Dekleva, ki je z Anejem igral v Guštijevi spremljevalni zasedbi. Oba benda, Adam in Gušti, imata melodičen, poprockovski zvok, ki je zdaj opazen tudi na novi plošči Domina. Koliko so izkušnje iz teh dveh bendov vplivale na Anavrin, ki so prej zveneli manj dostopno?

Pri glasbenem izražanju se ne omejujemo, zato menimo, da sodelovanje z drugimi glasbeniki lahko vpliva pozitivno, saj te glasbeno obogati. Sodelovanje s skupino Adam in Guštijem je prineslo veliko dobrih izkušenj, zagotovo se to nekako podzavestno pozna tudi pri albumu Domina. Navsezadnje pa smo skladbe za album pripravljali kar tri leta in v tem času smo se tudi osebnostno razvijali.

V bendu je pristal Jure Golobič, ki igra pri Coverlover, specializirani domači skupini za igranje predelav. Koliko je njegovo znanje vseh možnih riffov in kitarskih solaž vplivalo na zvok Anavrin?

Jure in Leon sta vrhunska kitarista, njun prispevek je izjemen, saj sta bistveno vplivala na zvok albuma Domina. Potem ko smo iz zasedbe umaknili klaviature in saksofon, so kitare prevzele glavno vlogo pri aranžmajih.   

Včasih ste na koncertih igrali Enjoy the Silence, Smells Like Teen Spirit in Like a Virgin. Zdaj predelav praktično ne izvajate, razen za največje koncerte, kot je prihajajoče prvomajsko rajanje slovenskih maturantov v Španiji. Česa se lahko nadeja žura željna množica? Smells Like Teen Spirit, Od višine se zvrti, I Love Rock ‘n’ Roll ali Gajbe pune piva?

Nekatere skladbe so pustile močen pečat na naše ustvarjanje, v poklon velikim glasbenikom, kot tudi Depeche mode so, smo nekatere skladbe glasbeno priredili so svoje. Tudi to je izziv, da »preoblečeš« skladbo v svoj žanr, a da še vedno ohraniš njeno primarno sporočilo. V Španiji bomo mladino prepričali predvsem z avtorsko glasbo. Glede na odzive na družabnih omrežjih, že prepevajo naše skladbe.

Recenzije zadnjega albuma so praviloma pozitivne, ploščo ste predstavili v polnem Orto baru. Sklepam, da ste z odzivi zadovoljni.

Že po prvih nekaj taktih smo čutili, da bo vzdušje na vrhuncu! Navdušeni smo bili, ko je publika prepevala skladbe z nami, pa čeprav smo album premierno predstavili v živo. Torej so se s skladbami spoznali že na CD-ju oziroma v projektu Poslušalnica, kjer smo oboževalcem na spletu predstavili album v celoti.

 »Anavrin so najbolj patetičen slovenski bend. Anavrin so bend, ki pod svojo muziko kopiči najbolj nora besedila, ki jih lahko slišite na naši obubožani rock sceni … postsidhartovska simfopatetika.« Tako so vas opisali v Mladini ob izidu prvenca Juice! Desetletje pozneje žanjete hvale za ploščo Domina, na primer Rockline: »Domina prinaša absolutno zrelostno nadgradnjo prejšnjih dveh studijskih izdelkov in potrjuje, da se Anavrin kot skupina razvijajo po zdravem principu glasbene evolucije.« Vzemimo ta razkorak med obema recenzijama kot osnovo za pogovor o razvoju skupine. Ste se kdaj počutili patetične? Oziroma, ali se vam, gledajoč nazaj, stare skladbe zdijo »otročje«?

Požvižgamo se na vse neutemeljene kritike, če pa vidimo v recenziji nasvet, kaj se da še izboljšati, oziroma spodbudo za trdo delo, pa to vzamemo bolj resno. V danem trenutku smo dali vedno vse od sebe, zato si za nazaj ničesar ne očitamo. Anavrin bo jeseni praznoval petnajst let obstoja in iz srednješolskih mulcev, brez širše glasbene vizije, smo se razvili tako glasbeno kot osebnostno. Zdaj natančno vemo, kaj želimo. Torej je tudi razumljivo, da je Domina vrhunec našega opusa.

So »začetniške« skladbe z leti in nabiranjem koncertne kilometrine dozorele ali ste jih preprosto zavrgli?

Trenutno koncertiramo po vsej Sloveniji in predstavljamo album Domina, v program pa smo uvrstili tudi nekatere skladbe s prvih dveh albumov (Juice! in Atopic), saj so del naše zgodovine, na katero smo ponosni. Odziv publike je odličen in mislim, da smo naredili zmagovito kombinacijo udarnejših skladb.

Kako je na vas vplivala Siddharta? In kaj menite o njenem razvoju v zadnjih desetih letih, odkar se srečujete po slovenskih odrih?

Tako kot na vsako rockovsko skupino v začetku novega tisočletja je tudi na nas vplivala Siddharta, saj je tudi postavila nov mejnik v slovenski rockovski glasbi. Nesmiselno bi bilo trditi drugače. Z vsem spoštovanjem jih podpiramo na njihovi poti, tudi pri njihovem glasbenem eksperimentiranju, kar se kaže na zadnjih albumih.

Pa Nirvana? Nedavna obletnica smrti je bila najbrž tudi priložnost za obujanje spominov in refleksijo lastne glasbene poti.

Kot najstniki smo odraščali ob grunge glasbi, Nirvana bo vedno ostala v srcih, a v današnjih časih niti ne vidimo več nobene globlje povezave, saj je naše sporočilo precej drugačno in je odsev le naših življenj.

Zakaj vrnitev k slovenskim besedilom? Ste ocenili, da bi bilo potrebnega preveč truda za osvajanje tujih trgov, ali raje in bolje ustvarjate v slovenščini? Ali kaj tretjega?

Slovenščina nam predstavlja izziv, sploh če v besedilih ne uporabljaš klišejskih besednih zvez. Ni pa nujno, da ne bomo še kdaj napisali kakšnega besedila v angleškem jeziku, odvisno od navdiha. Kar se tiče koncertov v tujini, pa smo skladbe izvajali v obeh jezikih.

Na klubski sceni ste eden redkih domačih bendov, ki svojo minimalno scenografijo – domine – vozite na vsak koncert. Ali na domači sceni dajejo bendi premalo na vizualno odrsko prezentacijo, četudi minimalno?

Sam v glasbi pogrešam več konceptualnosti in povezave glasbe z vizualnostjo, tako da spodbujam vse skupine, da se angažirajo na tem področju, da si oder zaznamujejo s svojimi rekviziti, četudi minimalnimi, tako se bodo na odru počutili bolj domače in njihova glasba bo prišla še bolj do izraza.