ELECTRIC NEBRASKA – Bruce Springsteen
Springsteenova zbirka srce trgajočih pesmi, posnetih s štirikanalnim snemalnikom, ima prav posebno mesto v srcih Bossovih oboževalcev. Intimna, introspektivna, iskrena plošča, na kateri so edini inštrumenti akustična kitara, ustna harmonika in vokal, je izšla dve leti pred Born in the USA, s katero je Bruce postal globalni megazvezdnik. Obdobje je bilo avtorsko plodno, ob delčku neizdanega materiala, ki je pozneje pristal na četverni škatli raritet, imenovani Tracks, ni bilo skladb iz bendovske »električne« različice Nebraske. Člani E Street Banda so večkrat potrdili, da so skladbe posneli, da so navdušujoče in da upajo na uradno izdajo. Te pa ni in ni.
GENERAL – Guns 'n' Roses
Od druge polovice devetdesetih smo se nekako navadili, da Axl Rose sanjavo napoveduje nove albume Guns 'n' Roses, ki jih potem običajno ni, leta 1998 pa je zelo eksplicitno razlagal, da zdaj nova zasedba končuje opus 32 skladb, ki naj bi izšle pod delovnim naslovom General. Da so snemanje dokončali, je potrdil Axlov prijatelj Sebastian Bach in povedal, da gre za dvojni konceptualni album, naslonjen na nadaljevanje epske skladbe (in spota) Estranged. Preostalo vemo: nekaj let pozneje je izšel album Chinese Democracy, Axl pa je obljubljal še dve novi plošči, General se ni nikoli več omenjal.
NEIMENOVANI ALBUM – Zach de la Rocha
Rocha je po razhodu Rage Against the Machine začel mrzlično pripravljati svoj solistični prvenec, na katerem je gostil Trenta Reznorja (Nine Inch Nails), El-P-ja, Questlova, DJ-a Shadowa in še koga. Medtem ko so preostali trije člani s Chrisom Cornellom iz Soundgarden imeli nekaj let zelo uspešno superskupino Audioslave, je Rocha pilil ploščo, ki naj bi izšla »okrog leta 2000«. No, niti ene skladbe nismo slišali niti petnajst let pozneje.
DEVICE #1 – Flint
Keith Flint, najopaznejši član cyberpunkerjev The Prodigy, je leta 2003 predstavil svojo novo zasedbo Flint, v kateri se je želel predstaviti predvsem kot avtor, saj v The Prodigy skoraj vse skladbe podpisuje »mastermind« Liam Howlett. Začelo se je obetavno, prvi nastopi zasedbe Flint so poželi pozitivne odzive, izšla sta dva singla, nakar smo novinarji prejeli promocijske izvode plošče, ki so jo kritiki sprejeli precej hladno, saj so bile primerjave z The Prodigy neizbežne, nakar so izid umaknili in Device #1 ni nikoli prispel na prodajne poličke.
NEIMENOVANI ALBUM – Scissor Sisters
Bleščični disko Scissor Sisters je na mah osvojil Anglijo in ameriškemu bendu s prvencem, imenovanim po skupini, prinesel naslov najbolje prodajanega albuma leta 2004 v Angliji. Druga plošča Ta-Dah je sledila podobni formuli in požela podoben uspeh, nakar se je zasedba odločila posneti »drugačen album«, ki so ga v studiu pacali dolgih osemnajst mesecev, ga končno masterizirali in v zadnjem trenutku »ukinili.« Pevec Jake Shears je povedal, da se mu na koncu plošča ni »zdela prava, da pravzaprav ne pove ničesar. V srcu sem čutil, da to ni to«. Škarjaste sestre so za tretji album Night Work posnele čisto nove skladbe in se na njem oddaljile od disko zvena proti klubski plesni glasbi.
DREAM FACTORY in THE BLACK ALBUM – Prince
Bolj je postajal slaven, bolj ekscentrično je bilo njegovo obnašanje in bolj eklektične plošče je snemal. Govor je seveda o Princeu, ki je do srede osemdesetih postal svetovni zvezdnik na krilih megauspešnega filma/skladbe/albuma Purple Rain. 1986 je z zasedbo The Revolution končal snemanje nove plošče Dream Factory z osemnajstimi skladbami, ko pa sta pevki/instrumentalistki Wendy Melvoin in Lisa Coleman napovedali izstop iz The Revolution, je Prince odpovedal izdajo albuma. Nekaj skladb je pozneje izdal na Sign O’ the Times in podoben »podvig« ušpičil dobro leto pozneje, ko naj bi izšla v črni ovitek odeta plošča The Funk Bible (naslova zaradi popolnoma črne naslovnice ni imela). Založba je natisnila plošče, začela se je medijska kampanja, nato pa je nekaj dni pred izidom njegovo vijolično visočanstvo ugotovilo, da album ni primeren za izdajo. Deset tisoči izvodov vinilk so šli v uničenje, nekaj pa jih je »preživelo« in postalo zbirateljsko blago. Po skoraj dvajsetih letih se je muhasti zvezdnik vseeno odločil izdati kontroverzni album in z njim razočaral poslušalstvo, ki je v dvajsetih letih zgradilo prevelika pričakovanja o skrivnostni domnevni mojstrovini.
CLAUSTIC WINDOW: Aphex Twin
Prejšnji teden je uradno izšel »izgubljeni« album Aphexa Twina, imenovan Claustic Window. Čislani angleški zvezdnik elektronske scene je ploščo posnel v začetku devetdesetih z namenom izdaje leta 1994. Ker si je v zadnji trenutek premislil, se je od prvega natisa ohranilo le pet fizičnih izvodov albuma, ki so kot pri podobnih izdajah postali čislano kultno zbirateljsko blago. En izvod se je lani znašel na strani Discologs in so ga kupili za nekaj več kot 13.000 dolarjev. V dogovoru s Twinovo založbo so digitalne kopije šle v prodajo preko platforme Kickstarter, kjer se je nabralo nekaj več kot 47.000 dolarjev, edina znana ohranjena fizična kopija pa je nato romala na Ebay, kjer je oče računalniške igre Minecraft Markus Persson zanjo odštel konkretnih 46.300 dolarjev. »Izgubljeni« Claustic Window je zdaj tudi uradno na prodajnih policah.
HOUSEHOLD OBJECTS: Pink Floyd
Pink Floyd so se po nepričakovanem uspehu albuma The Dark Side of the Moon znašli v krču. Kako slediti albumu, ki se je prodajal tako hitro, da so v Nemčiji bojda postavili tovarno plošč samo za tisk njihovega ikonografskega albuma? V iskanju novega koncepta se je bend spomnil nenavadne ideje – posneti album z gospodinjskimi predmeti, in ne s klasičnimi inštrumenti. V studiih Abbey Road so nekaj mesecev zapravljali čas in denar, da bi s čašami, vilicami, gumami, metlami in posodo ustvarili »art rock simfonijo«, na koncu nad idejo o albumu Household Objects obupali in se naslednje plošče lotili na klasičen način. Urbana legenda pravi, da je album dejansko dokončan, glasbeniki so se v redkih intervjujih teme izogibali, na razširjene reizdaje klasičnih albumov pred tremi leti pa so končno uvrstili dve skladbi iz tistih seans – Wine Glasses in simbolično naslovljeno The Hard Way.
SMILE: Brian Wilson
Naslednik ikonografskega albuma Pet Sounds, s katerim se Beach Boys redno uvrščajo okrog vrha lestvic najboljših albumov vseh časov, je v štirih desetletjih postal najbolj težko pričakovana plošča vseh časov. Zgodba je znana, kreativni genij skupine Brian Wilson se je zaradi čezmerne konzumacije mamil osebnostno sesedel pod težo prevelikih pričakovanj javnosti. Skoraj dokončane skladbe so romale v arhiv, Wilson pa se je v sedemdesetih in osemdesetih večkrat neuspešno lotil dokončanja albuma Smile, kar mu je končno uspelo leta 2005, ko je album ob navdušenem kritiškem sprejemu posnel na novo. Smile je postal najbolj čislana plošča Wilsonove kariere, zato je dobrih pet let pozneje vnovič prekopal arhive in izvirne posnetke iz šestdesetih končno objavil pod imenom The Smile Sessions.
NEIMENOVANI ALBUM: Amy Winehouse
Poteza založbe Universal UK, ki je uničila štirinajst demoposnetkov, ki jih je Amy posnela za tretjo ploščo nekaj tednov pred smrtjo, je enako nepričakovana kot pogumna in poštena do njene zapuščine. Pri Universalu niso ubrali običajne poslovne prakse, da iz vsake neobjavljene glasbene skice pokojnih glasbenikov skušajo dokončati skladbe (poglejte, kaj počnejo z Michaelom Jacksonom ali Jimijem Hendrixom) in so pesmi enostavno uničili. »Ne bi bilo pošteno, da končamo skladbe, ki jih je Amy posnela kot demoposnetke. Nedvomno bi jih še spreminjala in izdaja enostavno ne bi bila poštena do njene zapuščine.« Neverjetno, a resnično.
