19. decembra je na velika platna prišel novi srbski film Sinova volja, ki si ga je na premieri v Beogradu ogledal nabito poln Sava center. Epska postapokaliptična pustolovšina je postavljena v prihodnost po jedrski katastrofi. V svetu vladata kaos in anarhija, gospodarstvo pa temeliji na blagovni izmenjavi. Majhna skupnost živi odmaknjeno življenje na kmetiji, kjer obdelujejo zemljo in plačujejo mestne davke, a ko se ne želijo pokoriti tiraniji oddaljenega Mesta, zahrbtna izdaja vse uniči. Junak Jovan se odpravi na pot, da bi našel svojo sestro, ki je odšla v Mesto. Med razburljivimi pustolovščinami pa Jovan premaga številne sovražnike.
Scenarij je napisal Strahinja Madžarević, režijsko taktirko pa je prevzel Nemanja Ćeranić, ki je režiral med drugim tudi serijo Južni veter: Na meji (Južni vetar: Na granici) ter film in serijo Nedelja. V filmu nastopajo Igor Benčina, Isidora Simijonović, Marta Bjelica, Miloš Biković in Sergej Trifunović. Zaradi veličastnih posnetkov na eni strani opustošenja po jedrski vojni in na drugi prikaz mest so film že poimenovali srbski Pobesneli Max (Mad Max), predvsem pa je film poln tehnološki dosežkov ustvarjenih s posebnimi digitalnimi učinki, ki jih v regionalni produkciji nismo vajeni. Film pa je tudi že dobil prve nagrade. Na Srbskem filmskem festivalu v Chicagu, kjer predstavljajo srbsko kulturno ustvarjalnost skozi vizualno umetnost in predstavijo najboljšo srbsko filmsko produkcijo leta, je Sinova volja dobil dve nagradi - za najboljši film in najboljšega režiserja.
Režiser Nemanja Ćeranić in igralka Marta Bjelica sta nam zaupala zanimivosti in težavnosti snemanja takšnega filma.
NEMANJA ĆERANIĆ, režiser
Kakšna je bila vaša vizija za ta film? Kako je prišlo do tega filma? Do te tematike in tako drugačnega projekta?
Ćeranić: Želeli smo narediti film, ki bi si ga mi želeli gledati. To je bila kombinacija vsega, kar imamo radi v filmski umetnosti, ter junaške epike, po kateri je naša kultura prepoznavna, vendar ni bila ustrezno obdelana v naši kinematografiji.
Kakšne so bile ovire pred začetkom snemanja? So srbski producenti in filmski sodelavci takoj razumeli vizijo ali ste imeli s tem težave?
Ćeranić: Film smo snemali v dveh etapah, prva je bila leta 2017, druga pa 2023. Imeli smo kar nekaj ovir, vendar so te predvsem imele finančno naravo, kar je povzročilo tako dolgo pavzo med obema deli snemanja. Sodelavci so nas ves čas podpirali in v celoti delili in razumeli našo vizijo, kakšen film snemamo, kako bi moral izgledati in o čem bi moral govoriti.
Kje ste snemali? Veliko je prizorov postapokaliptične "puščave".
Ćeranić: Srbija ponuja ogromno neverjetnih lokacij, in kot država omogoča snemanje skoraj vseh žanrov v kateremkoli obdobju. Vse "puščave" so prave, žive lokacije – ena je jalovišče RTB Bor, druga pa pepelišče v Obrenovcu.
Kaj je bilo najtežje v celotnem procesu?
Ćeranić: Celotno snemanje je bilo zelo zahtevno in naporno, vendar če bi moral izpostaviti nekaj, kar je bilo še posebej izziv, bi bilo to ustvarjanje prepričljivega sveta, ki deluje po lastnih načelih.
Kako je bil film sprejet v Srbiji?
Ćeranić: Film se v Srbiji predvaja že tri tedne. Imamo različne zanimive odzive, vendar pretežno prevladuje mnenje, da film nikogar ne pušča ravnodušnega in da film, kot je Sinova volja, v srbski kinematografiji še ni bil viden.
MARTA BJELICA, igralka
Kako je bilo snemati tako drugačen film? Kaj je bilo drugače za srbsko filmsko okolje?
Bjelica: Od začetka sem čutila, da delamo nekaj posebnega, zato sem tako tudi pristopila k filmu, snemanju, ekipi itd. Koliko časa je trajalo, da se je projekt obnovil in snemanje nadaljevalo, je tudi nekaj posebnega.
Kaj je bilo najtežje?
Bjelica: Če ste gledali film, ste verjetno opazili, da je bilo veliko tehnično in fizično zahtevnih stvari, zaradi katerih so bile tudi nekatere stvari precej naporne za snemanje. Toda ta vrsta teže je primerna za snemanje tovrstnega materiala, zato je morda pomembneje, da govorimo o navdušenju, ki je prisotno, ko se takšne scene uspešno posnamejo. Tega je bilo veliko.
Kakšni so bili odzivi ljudi? Premiera v Beogradu je bila velika, pričakovanje je bilo ogromno…
Bjelica: Premiera je v bistvu stvar formalnosti, za film je veliko pomembnejša tista publika po njej. Splošni vtis je, da so ljudje navdušeni. Še posebej nad sliko, zvokom, kostumi in scenografijo. Prav tako jim je neverjetno, da je to naš film, da jim je držal pozornost in napetost ter da bi ga želeli videti vsaj še enkrat v kinu.
Galerija
Poglej vse fotografije (6)
