Film

Od generala do Bondovega sovražnika

D.K.
14. 10. 2024, 23.54
Posodobljeno: 15. 10. 2024, 00.12
Deli članek:

Bil je nemški general v več filmih, težil je Brigit Bardot v In bog je ustvaril žensko ter skušal uničiti Rogerja Moorea v Vohun, ki me je ljubil.

Profimedia
Curd Jurgens je bil eden od velikanov avstrijskega filma in tudi velik ženskar.

Curd Jürgens je rojen 13. decembra 1915 kot Curd Gustav Andreas Gottlieb Franz Jürgens v bavarskem Solinu, predmestju Munchna, v takratnem nemškem cesarstvu. Nemško-avstrijski igralec je podpisan v kar nekaj filmskih mojstrovinah, igral pa je tudi v bolj popularnih vlogah. Njegov oče Kurt je bil trgovec iz Hamburga, mama Marie-Albertine pa francoska učiteljica. Imel je še dve starejši sestri dvojčici, Jeanette in Margueritte. Po šolanju je svoje delo začel v novinarstvu, dokler ga v igralske vode ni zvabila njegova žena Louise Basler. Zgodnja leta je preživel na dunajskih odrih, zaradi prometne nesreče pri 18 letih pa ni mogel imeti otrok.

Profimedia
S četrto ženo Simone je bil najdlje, skoraj 20 let.

Predvojni »heimatfilmi«

Že zelo zgodaj je debitiral na filmu in sicer v film Kraljevi valček (1935), v katerem je igral avstrijskega cesarja Franca Jožefa. Eno vidnejših vlog je imel tudi v komediji Družinska parada (1936) in manjšo v filmih Neznanka (1936), Ljubezen lahko laže (1937) in Tango Notturno (1937). Med drugo svetovno je posnel Operetta (1940), Kogar ljubijo bogovi (1942) in Ženske niso angeli (1943). V domovini je bil zelo kritičen do nacizma in 1944 po snemanju filma Dunajska dekleta, je padel v ostro debato z bratom vidnega avstrijskega oficirja Ernsta Kaltenbrunnerja, Ottom Skozenyjem in članom urada Hitlerjugenda, brez da bi vedel, kdo so. Po tem dogodku je bil aretiran in poslan v delovno taborišče na Madžarsko kot politično nezanesljiv. Po nekaj tednih tam je uspel pobegniti in se skriti do konca vojne, po kateri je postal avstrijski državljan.

Profimedia
Sovražnik pod nami, podmorniški film iz 1957.

Zdaj Avstrijec

Po vojni je spet snemal filme, vendar avstrijske - najprej komedijo Pojoča hiša (1948), zgodovinski film Angel s trobento (1948) z Mario Schell, Nebeški valček (1948) z Elfie Mayerhofer in kriminalko Lambert se počuti ogroženega (1949). Jürgens je zdaj bil zvezdnik in nastopal v vodilnih vlogah filmov Strel skozi okno (1950), Poljubljanje ni greh (1950) in Redki ljubimec (1950). V Hiša življenja (1952), 1. april 2000 (1952), Gorska roža (1952), To imenujejo ljubezen (1953) in Nočna glasba (1953) je imel stransko vlogo, nastopil pa je tudi filmski opereti Poslednji valček (1953) z Evo Bartok, s katero se je tudi poročil. Sledili so Vse za očeta (1954), Dandanašnja ženska (1954), Cirkus ljubezni, Ujetnik ljubezni (1954), Orient Express (1954) in Priznanje Ine Kahr (1955).

Profimedia
Črna komedija Urad za atentate d.o.o. (1969) z Tellyjem Savalasom.

Mednarodna pot

Njegov veliki preboj je bil v filmu Hudičev general (1955), kjer je igral letalskega asa in generala Ernsta Udeta. Sledili so Ljubezen brez iluzij (1955), Podgane (1955) z Mario Schell in Heroji so utrujeni (1955) z Yvesom Montandom. Z Elo Bartok je posnel še Zlati most (1956) in Brez teme je vse tema (1956). Potem je dobil glavno vlogo v prvencu Rogerja Vadima, In potem je bog ustvaril žensko z golo Brigitte Bardot, film pa je postal velikanska svetovna uspešnica. Po italijanskem filmu Hiša intrig (1956) je zaigral še v naslovni vlogi francoskega filma Michel Strogoff (1956), ki je bil najbolj popularni francoski film tega leta. Zdaj je bil tudi mednarodni zvezdnik in je igral z Richardom Burtonom v Grenka zmaga (1957) in v prvem hollywoodskem filmu Sovražnik pod nami (1957), v katerem je igral poveljnika nemške podmornice. 1958 je posnel francoski film Tamango z Dorothy Dandridge, s katero je imel afero, v Hollywoodu je z Edwardsom posnel Ta srečni občutek (1958), Jaz in poročnik z Dannyjem Kayeom (1957). Do konca desetletja je bil razpet med Hollywoodom in Evropo. Z Orsonom Wellesom je sodeloval pri Brod za Hong Kong (1959), ki je bil polomija, v Hollywoodu pa je posnel remake Modri Angel (1959) z May Britt. Sledil je Veličastni grešnik (1959) z Romy Schneider, s katero ga je prav tako lomil.

Profimedia
Z Orsonom Wellesom je 1959 posnel neuspešni film Brod za Hong Kong.

Na svoje

Leta 1960 je posnel Ciljam k zvezdam in med promocijo filma obelodanil, da je ustanovil svojo lastno produkcijo Cinestar in da ne bo več delal nemških filmov. 1962 je posnel nadaljevanje svojega hita Triumf Michaela Strogoffa(1962) in Nered (1962). V invaziji na Normandijo, Najdaljši dan (1962) pa je bil nemški general Blumentritt. Z Italijani je naredil Don Giovanni z Azurrne obale (1962) in za Disney posnel Čudež belih žrebcev (1962). Sledili so Skrivalnice (1964), Srečanje v Salzburgu (1964), britanski Psyche 59 (1964) in Lord Jim (1965).

Profimedia
BIl je zlobnež v Bondovem filmu Vohun, ki me je ljubil (1979) z Barbaro Bach in Rogerjem Mooreom.

Počasen zaton

V drugi polovici šestdesetih se je njegovo ime na seznamu igralcev po koncu filma pomikalo vedno nižje. 1969 je nastopil v Bitki za Britanijo in leto zatem je bil še enkrat general (general Lohring) v jugoslovanskem epu Bitka na Neretvi. 1977 je bil Bondov negativec Karl Stromberg v Vohun, ki me je ljubil, sociopatski industrialec, ki je želel spremeniti svet v oceanski paradiž. Zadnjič se je na filmskem platnu pojavil ob Alainu Delonu in Claude Jade v vohunskem trilerju Teheran 43 (1981). Za angleško televizijo BBC je igral kanclerja von Bismarcka v seriji Padec orlov (1974) in generala Vladimirja v Smileyevi ljudje (1982).

Odrske deske

Čeprav je zaigral v več kot 100 filmih, je bil Curd Jürgens tudi odličen odrski igralec. Nastopal je v številnih dunajskih gledališčih, na salzburškem festivalu in 1966 tudi na Broadwayu. Napisal je tudi nekaj scenarijev in se podpisal kot režiser v nekaj manj uspešnih filmih.

Profimediqa
Film Veličastni grešnik (1959) z Romy Schnider.

Med Parizom in Dunajem

Curd Jürgens je bil doma v Franciji, a se je redno vračal na Dunaj v gledališča. V sedemdesetih je doživel infarkt in povedal, da je doživel izventelesno izkušnjo in šel v pekel. Visok je bil 1,92 metra. Ob Schneiderjevi je imel afere tudi s soigralko Dorothy Dandridge, v sedemdesetih z mlado Mathildo Mizart, ki je umrla v prometni nesreči in z Marlene Knaus, ki se je potem poročila z dirkačem Nikijem Laudo. Poročen je bil kar petkrat, z igralko Lulu Basler (1937 – 1947), igralko Judith Holzmeister (1947 – 1955), igralko Evo Bartok (1955 – 1956), Simone Bicheron (1958 – 1977) in na koncu z Margie Schmitz od 1978 do njegove smrti.

Curd Jürgens je umrl 18. junija 1982 v bolnišnici na Dunaju zaradi odpovedi organov, star 66 let, ravno ko je sinhroniziral nemško različico trilerja Teheran 43. Njegovo glas je potem zamenjal nemški igralec Wilhelm Borchert. Pokopali so ga 22. junija na osrednjem pokopališču na Dunaju na edinem nočnem pogrebu ob 21. uri.