Uglajeni, postavni in vedno za hece pripravljeni igralec je bil z vsem srcem predan poklicu, ki ga je opravljal. Ameriški filmski inštitut ga je uvrstil na drugo mesto seznama Zlate dobe Hollywooda (za Bogarta), dvakrat je bil nominiran tudi za Oskarja. Njegova igralska pot ni trajala do konca, preveč rad je počel še marsikaj drugega.
Cary Grant je bil rojen 18. januarja 1904 v revni družini v Bristolu v Angliji kot Archibald Alec Leach. Oče je bil delavec v tekstilni tovarni, mama pa šivilja. Imel je tudi pet starejšega brata, ki pa je umrl zaradi tuberkuloze, še preden je bil Grant star eno leto. Oče je ves denar pognal za alkohol, mama pa je bila s klinično depresijo veliko časa v bolnišnico. Ta ga je tudi naučila plesati in peti, večkrat ga je peljala na oglede filmov s pionirji burlesk. Ko je dopolnil 9 let, je oče mamo dal zapreti v psihiatrično bolnišnico, sam pa si je ustvaril novo družino. Pozneje je dodal, da je mama umrla in Cary Grant je šele pri 31 letih izvedel, da mama še živi, potem ko mu je oče to priznal na smrtni postelji.
Tudi z očetom je obiskoval predstave in se spoprijateljil s člani akrobatske skupine The Penders in z njimi odšel na turneje, kjer je hodil po vrvi. Okoli 1914 ga je v Berlinu opazil tudi broadwayski producent Jesse Lasky.
Leta 1915 je dobil štipendijo za srednjo šolo, tam je blestel v športu, ni bil slab niti v drugih predmetih, si je pa hitro ustvaril renome upornika, ki se požvižga na pravila.Večere je preživljal kot delavec v zaodrjih Bristolskih odrov, poleti bil je prenašalec in vodič v vojaškem pristanišču v Southamptonu. Izleti tja so mu dali željo po potovanjih. Vse, samo da bi ubežal bedi domačega ognjišča.
Raje cirkusant kot učen
Marca 1918 so ga izključili iz šole, razlog ni bil nikoli pojasnjen. Morda zato, ker je še z dvema sošolcema kradel v bližnjem mestecu. Po drugi, bolj verjetni razlagi je Grant to storil namenoma, da bi se lahko spet pridružil The Penders, z njimi je začel sodelovati le tri dni pred izključitvijo. Oče je delal v Saouthamptonu, oblasti pa so potem navalile na Boba Penderja, zakaj živi pri njem in ne pri očetu. Oče je potem podpisal posebno dovoljenje, s katerim je Grant za tri leta postal »vajenec« s plačo in dodanimi učnimi urami plesa, igre in petja.
1920 je z RMS Olympic kot 16-letnik potoval na turnejo po ZDA, na ladji je spoznal Douglasa Fairbanksa in Mary Pickford, ki sta se vračala z medenih tednov. V New Yorku je njegova skupina ostala skoraj eno leto in nizala 12 predstav na teden. Čez dve leti je še z nekaj fanti ostal v ZDA in naslednja leta prekrižaril Ameriko kot član The Walking Stanleys, 1924 je prvič prišel tudi v Los Angeles, kjer se je takoj zaljubil v Hollywood. Ker je imel nenavadno mešanico angleškega in ameriškega naglasa, so ga celo zamenjali za Avstralca, ki ga je igral v predstavi Zlata zora leta 1927. Takrat je že prejemal solidno plačo. Predstava ni bila nič posebnega, je pa zato v ospredje izstrelila Granta. Naslednje leto je sledila še ena neuspešna predstava Polly, Granta pa so si potem podajale različne skupine, bil pa je znan tudi po tem, da so zanj govorili, da je povsem brez talenta.
Ostati v Ameriki
Njegovo dojemanje se je počasi obrnilo in v začetku tridesetih je bil že znan odrski igralec. Sam je povedal, da ga je potegnilo v igro, ker je rad bil v središču pozornosti. 1931 je nastopil v produkciji Nikki, ki pa se je zaradi borznega zloma in depresije končala po le 39 uprizoritvah. Njegovo vlogo je opazil in v časopisu pohvalil Ed Slullivan (poznejši voditelj TV oddaje) in dodal, da ima fant iz Anglije svetlo prihodnost na filmu. Tako je dobil nekaj avdicij in 1931 debitiral pri Paramountu v kratkem filmu Singapore Sue, kjer ni prepričal. Vseeno so se z njim sestali šefi in decembra 1931 z Grantom podpisali 5-letno pogodbo. Takrat si je tudi spremenil ime, Cary Grant je zvenelo bolj ameriško. Grant je postajal epitom moškega glamurja, Fairbanks je bil njegov prvi vzornik, je pojasnil. Kariera je vzletela kot angel z domotožjem, tudi zato, ker je imel pristni šarm, zaradi katerega je izstopal od ostalih igralcev. Naenkrat je bil vroča roba, iskan igralec. Svoj debi je zapisal v komediji To je ta noč (1932), Franka Tuttlea, kjer je igral metalca kopja. Film mu ni bil všeč in je želel zapustiti Hollywood, dokler ga niso kritike povzdignile med oblake. 1932 je bil še bogati playboy v filmu Plavolasi angel z Marlene Dietrich. Grant je pokazal, da je lahko tudi mačo romantični junak. Podobni filmi kot Srečno bova šla v pekel (1932), Hudič iz brezna, Vroča sobota in Madame Butterfly so ga uvrstili med novo generacijo velikih igralcev, ni pa še bil pravi zvezdnik.
Preboj v tridesetih
Škodila mu je (1933) in Nisem angel (1933), obakrat z Mae West sta ga postavila v ospredje. Slednji je bil uspešnica tridesetih in je rešil Paramount pred propadom. Potem je sledilo nekaj slabih filmov, Born to Be Bad (1934), Poljub in šminka (1934), Krila v temi (1935). Dovolj, da ga je Paramount postavil v drugi plan in posodil RKO. Tam je posnel Cukorjev Sylvia Scarlett (1935), prvega od štirih filmov z Audrey Hepburn. Čeprav je bil ta film neuspešen, so bile kritike ključne za njegovo kariero. 1936 se je pogodba s Paramountom iztekla, Grant se je odločil, da bo postal freelancer. Njegov prvi neodvisni film je bil Pustolovščina Ernesta Blissa (1936), finančna bomba, potem pa še Suzy (1936). Uspeh obeh filmov ga je prepričal, da je podpisal za Columbio in RKO in omogočil sam izbiral filme.
Od 1937 do 1945 se je vzpenjal proti zvezdam, kak slab film ni prekinil njegove poti. Ko si zaljubljen (1937), pa Topper (1937), ena najboljših komedij obdobja. Grant je znal biti smešen, brez da je moral biti klovn. Romantična komedija Varuška po sili (1938) s Katherine Hepburn, v katerem je osebno zbadanje obeh igralcev še kako vidno tudi v filmu. Enako tudi v ponovitvi obeh v komediji Počitnice istega leta. Sledila sta dva akcijska filma, legendarni Gunga Din (1939) s Fairbanksom mlajšim in Le angeli imajo krila (1939). Gospod, zdaj že blizu štiridesetih, je še naprej obvladoval ženske v romantičnih komedijah kot Njegova punca Petka (1940), Moja najljubša žena (1940) in Zgodba iz Philadelphie (1940). Z ta film je verjel, da je bil njegov presežek, a ni bil niti nominiran za Oskarja.
Dvakrat nominiran za Oskarja
Akord ljubezni (1941) mu je vendarle prinesel tudi prvo nominacijo, istega leta je posnel še Sum, prvi film v sodelovanju z Alfredom Hitchcockom, kjer je sabotiral soigralko Joan Fontaine, film pa je je najbolj znan po svojih cinizmih ter Grantu, ki je lahko hkrati šarmanten in zloben. V tem času je nastopal z drugimi velikimi imeni v zbiranju sredstev za ameriško vojsko in posnel desetminutni propagandni film Pot do zmage. Govorica mesta (1942), Bilo je nekoč na medenih tednih (1942), Gospod Srečko (1943) in Cilj Tokio (1943), eden njegovih najboljših filmov.
Leta 1944 je igral v Caprini črni komediji Arezn in stara čika. Za drugi film tega leta, Nič, razen osamljeno srce (1944), je bil še drugič nominiran za Oskarja. Po vojni je upodobil skladatelja Colea Porterja v filmu Dan in noč (1946), potem je z Ingrid Bergman posnel še drugi Hitckockov film, Zloglasna (1946). V času snemanja sta se igralca zaljubila, v filmu pa je en najdaljših poljubov v kinematografiji, ki traja 2 minuti in pol. Med naslednjimi filmi velja izpostaviti uspešnico Škofova žena (1947), Vsako dekle bi moralo biti poročeno (1948), pa Bil sem vojna nevesta (1949). Na snemanju je Grant staknil hepatitis, bolezen pa je vidna tudi na filmu. Na prelomu v petdeseta je bil Grant eden najbolje plačanih igralcev. Ta so se začela z nekaj slabimi filmi, Kriza (1950) in Ljudje bodo govorili (1951). Cary Grant se je naveličal biti Cary Grant po 20 letih in je iskal nekaj novega. 1952 je zaigral v komediji Opičji posli z Ginger Rogers in Marylin Monroe, spet v eni svojih najboljših vlog. Sodelovanje z Deborah Kerr v Sanjski ženi (1954) ni prinesla želenega uspeha in Grant je za nekaj let zapustil filmske žaromete.
Nesojene ljubezni
Leta 1955 je podpisan v Ujeti tatu z Grace Kelly, 51-letni igralec pa je osupnil s svojim nastopom in tudi podobo. 1957 ga gledamo v Aferi za zapomnit in Ponos in strast s Sophio Loren. Želel je igrati tudi v Mostu na reki Kwai, a mu urnik zaradi snemanja slednjega tega ni dopuščal. Na snemanju v Španiji je imel afero z igralko, a je ni uspel prepričati, da bi se poročila z njim. Zaradi tega se je nad njo znesel v filmu Hiša na vodi (1958). Napetost med obema je bila tako velika, da so film komaj dokončali. Film Indiskretno (1958) z Bergmanovo mu je prinesel prvo od petih nominacij za Zlati globus, bil je tudi najbolj dobičkonosen igralec tega leta. Naslednje leto je sledil kultni Hitchcockov Sever-severozahod (1959), ki danes spada med najboljše filme vseh časov, leto je zaključil z Operacijo Petticoat iz s Tonyjem Curtisom. 1960 je s Kerrovo in Mitchumom posnel Travniki so bolj zeleni in 1962 v Dotik krzna z Doris Day. Ob nominaciji za Globus je to tudi drugi najbolj dobičkonosni Grantov film.
Grant, Cary Grant!
Albert Broccoli je nameraval Granta uporabiti za vlogo prvega Jamesa Bonda v Doktor No (1962), a ker je Grant takrat letno snemal le še en film, je vlogo dobil Sean Conery. 1963 se je z Audrey Hepburn še zadnjič proslavil kot zapeljivec v filmu Šarada. 1964 je sledila komedija Oče gosak, nakar je 1966 posnel še Ne tako hitro! in se upokojil. Tega leta se je rodila tudi njegova hčerka Jennifer in zdaj že v šestdesetih, je imel Grant čisto druge prioritete. Tudi na vabila za nastope v velikih filmskih projektih se ni odzval. Grant nikoli ni dobil rednega Oskarja, so mu pa 1970 podelili Oskarja za življenjsko delo.
Žene, žene in žene
Grant je bil poročen kar petkrat. Od 1935 je bil dobro leto poročen z Virginio Cherrill (slepa prodajalka rož iz Chaplinovega Luči velemesta, 1931), ločila se je, ker jo je udaril. 1942 se je poročil z Barbaro Hutton, eno najbogatejših žensk na svetu. Ob ločitvi od nje ni vzel niti centa. Potem je bil od 1949 do 1962 poročen z Betsy Drake, ki je igrala v dveh njegovih filmih. 1965 je v Las Vegasu vzel Dyan Cannon, prav tako igralko, 26. februarja 1966 se jima je rodila Jennifer Grant (Cary je bil star že 62 let), ki je občasno nastopala v televizijskih serijah kot na primer Beverly Hills 90210, pa Prijatelji.
Od četrte žene se je ločil avgusta 1967, potem ko je v New Yorku doživel prometno nesrečo in končal v bolnišnici, v avtu je bila tudi njegova ljubica, baronica von Fustenberg. Zadnjič se je privezal aprila 1988 z Barbaro Harris, 47 let mlajšo Angležinjo, ki jo je spoznal 1976 v enem od hotelov v Londonu. Z njim je ostala do smrti. 29. novembra 1986 se je v Adler Theatru v Davenportu pripravljal na nastop v predstavi Pogovor s Caryjem Grantom. Čeprav ni bil videti slabo, je tožil, da je utrujen. Po pol ure generalke je nenadoma izginil v zaodrje in v svoji sobi doživel hud infarkt s pritiskom 210. Grant vseeno ni želel v bolnišnico in je želel celo nastopiti. V samo 15 minutah se je stanje tako poslabšalo, da je padel v komo in umrl nekaj ur pozneje v bolnišnici. Bil je star 82 let.
Cary Grant, eden in edini
Režiser George Cukor je nekoč povedal, da skrivnost Caryja Granta ni bila v izkoriščanju njegove čednosti. »Ni bil narcisist, igral je, kot da je bil povsem običajen človek. Zaradi tega je bil še bolj privlačen, pa še smešen je znal biti za povrh. Igralec je lahko bil zabaven ali inteligenten, Grant je bil oboje.«
