Očitki, ki jih kot strupene puščice strelja proti njemu del kritikov in medijev, se ob srečanju s 46-letnim igralcem razblinijo v hipu. Pred nas je stopil moški, poln življenja, pripravljen deliti svoje občutke o vlogah, komercialnih uspehih in družini. Posebej ko pripoveduje o hčeri Belli in sinu Connorju, posvojencih iz zakona z Nicole Kidman, in o mali Suri, hčerki iz zakona s Katie Holmes, Tom resnično zaživi.
Valkira ni tip filma, pri katerem človek pričakuje zagotovljen velikanski uspeh v blagajnah (v treh mesecih je bil ameriški dobiček nekaj čez 80 milijonov dolarjev, op. prev.). Vas je kdaj strah snemanja filmov, ki so morda malo bližje vašim osebnim željam in interesom, pa morda manj komercialno privlačni na prvi pogled?
Seveda nas je vse vpletene v filmskih zgodbah vselej strah, da lahko doživimo polom. Ampak to ne sme vplivati na odločitve, če pogoriš, boš pač pogorel. Jaz imam že dovolj izkušenj in filmske kilometrine, da se s tem ne obremenjujem. Doseči hočem velike stvari, a ne govorim le o denarju. Že dolgo časa ne snemam zaradi bajnega dobička. Ampak takrat, ko je bilo to še zelo pomembno, mi je šlo dobro (smeh). Posnel sem Top Gun, pa so kritiki rekli: "Dolgčas." Navdušil sem se nad zgodbo vojnega veterana, nastal je Rojen četrtega julija, in samooklicani izvedenci so napovedali: "Uničil si boš kariero." No, prav zanima me, kaj menijo danes ... Vajen sem kritik in črnogledih napovedi, to je del filmske kariere.
Omenili ste stvari, ki jih delate iz prepričanja. Kaj bi še radi dosegli, kot igralec in kot oseba?
Rad bi, da bi se zapisal ljudem v spomin kot oče, soprog, igralec in pripovedovalec zgodb. Različne vloge, a z veliko skupnimi točkami. Za vse potrebuješ drznost, odgovornost, srce. Zapišeš se nalogi in ta ostane s teboj ne le za nekaj mesecev, ampak za vedno. Obožujem družino, ne znam vam povedati, kako srečen sem, ko vidim življenje v očeh svojih otrok. Pred časom smo si šli ogledovat kite v njihovo naravno okolje. Dan je bil nepozaben, zato si želim vselej nameniti svojim bližnjim toliko ljubezni in časa, kolikor ju imam. Ko sem odraščal sam, od staršev nisem mogel dobiti vsega, kar bi si želel, ker nismo imeli finančnih in drugih možnosti. Greh bi bil, če se ne bi trudil biti najboljši oče na svetu za svoje otroke, mislim, da si vsi očetje na Zemlji želimo enako. Mislim, da sem zelo dober oče, nočem se hvaliti, preprosto tako menim.
Mala Suri je eden najbolj obleganih, zasledovanih, fotografiranih otrok na svetu. Gotovo vam ni lahko ob tem.
Nikakor ne. Starši hočemo ščititi naše malčke, jih obvarovati pred nasilnimi vdori v njihov nedolžni svet. Slava prinaša svoje pasti in težave, ampak sam se ne bom pustil ustrahovati drugim. Ne moremo se zapreti za zidove in živeti v nekakšnem raju, a ločeni od drugih ljudi. To ni normalno. Suri je radovedna, topla, družabna, že zdaj rada navezuje stike. Naj ji omejim svet na nekaj odraslih? Ne. S tem bi ji vzel možnost za normalen razvoj, in tega nočem za nič na svetu. Hočem, da zrase v osebo z lastnim značajem in pogledom na svet. No ja, vselej ni lahko. Je recimo prava mala dama, hlač ji sploh ne moremo obleči. Zadnjič sem jo oblačil in zdela se mi je nadvse ljubka v lepih novih hlačah. Nekaj sekund joka in nekaj pogledov stran pozneje je že zvlekla reči s sebe in si izbrala oblekico kot ponavadi. Dekleta so težavna (smeh).
Suri že ve, s čim si služite denar?
Vsi otroci v naši družini so zelo hitro izvedeli, kaj počneta očka in mamica. Vse sem tudi hitro začel voditi s seboj, peljal sem jih na snemanje, da občutijo razpoloženje. Rad vadim pred svojo družino, odigram zanjo kako vlogo. Radoveden sem, kakšen odziv bom dobil, njihove reakcije so zelo pomembne, ker vem, da so iskrene. Doma mi nihče ne prizanese s kritiko - in ta utegne biti precej bolj uničujoča od tiste kritikov. "Oči, tole ni dobro, naredi kaj drugače!" Groza, takih reči ni prijetno slišati (smeh). Kdove, morda bo šel kateri od otrok po mojih stopinjah.
Družina se bo še širila ...
Zagotovo. Obožujem otroke in imam srečo, da imam danes sočasno dva najstnika in še majhno deklico. Danes sem drugačen, bolj sproščen oče, kot sem bil prvič. Takrat sem se zdrznil ob vsakem otroškem vdihu, ves čas sem trepetal, da se ne bi mojemu otroku kaj zgodilo. Spominjam se prve noči, ko sva z Nicole pripeljala domov našo Bello. Poslušala sva bitje njenega srca, se spraševala, ali je res vse tako, kot mora biti. Poglejte, danes je Bella veliko, šestnajstletno dekle, Connor jih ima tudi že štirinajst, jaz pa sem seveda izkušen in suveren oče. Jok? Logično, otroka zvija trebušček ali pa je lačen. Vse vem (smeh). Uživam v očetovstvu, vedno znova.
Obstaja kakršnakoli psihološka razlika med biološkim očetovstvom in posvojitvijo?
Zame ne. Bella in Connor sta uradno posvojena, ampak to sta moja otroka. Čisto enako povezanost čutim do njiju in do Suri. Starši, ki se odločijo za posvojitev, se morajo zelo dobro zavedati, da sprejemajo povsem enako odgovornost kot biološki starši. Posvojitev nikoli ne more biti in ne sme biti modna muha. Nikoli. Zakaj bi kdo imel otroka, če si ga ne želi z vsem srcem?
V zakonu ste videti zelo srečni. V čem je skrivnost?
Rad sem poročen, uživam v vlogi moža. Katie je čudovita ženska. Zdi se mi, da imava vrsto podobnih lastnosti, tudi zato se dobro razumeva. Močna je in hkrati zabavna. Rad ji pripravljam romantična presenečenja, najina zveza je sploh že od začetka zelo romantična. Dobro se imava skupaj. Pomagava si, imava konjičke, ki se jih veseliva. Aktiven sem in srečen, da mi Katie raje dela družbo, kot da bi se bala zame. Včasih sem plezal, skakal naokrog kot nor, danes se rad vozim z motorjem in letim. Čudovito življenje je to, povem vam ...
