Film, ki nastaja v okviru produkcijske hiše Vertigo/Emotionfilm iz Ljubljane, koproducent filma je RTV Slovenija, produkcijo filma pa sofinancira Filmski sklad republike Slovenije, bo končan do konca tega leta, v kinodvorane pa bo predvidoma prišel prihodnjo pomlad.

V več krogih avdicij, ki so potekale tako lani kot letos, je režiser Hočevar izbral izmed več sto mladih igralcev tiste, ki v filmu nastopajo kot mladi taborniki in športnice, ki se jim na taborenju življenje močno zaplete. V glavnih vlogah tako nastopajo (vsi prvič v filmu) Tadej Koren Šmid, Jure Kreft, Matevž Štular, Gaja Pegan Nahtigal, Pia Korbar, Žiga Krajnčan, teodor Popovič, Erik Oprešnik, Vili Frahm in Matej Zemljič.

Poleg njih v filmu nastopajo še Jure Zrnec (kot starešina), Jana Zupančič (v vlogi kuharice), Ajda Toman (kot taborovodkinja) ter Luka Cimprič in Uroš Kaurin (kot vodnika).

Direktor fotografije je Simon Tanšek, scenograf Miha Ferkov, kostumografinja Polonca Valentinčič, montažerka Olga Toni, oblikovalka maske Mojca Gorogranc, producent pa Danijel Hočevar.

Gremo mi po svoje je po dolgem času novi mladinski film, ki bo prišel v slovenske kinodvorane. Ustvarjalci upajo, da bodo gledalce pritegnili mnogi zabavni in čustveni zapleti med zanimivimi otroškimi in odraslimi junaki, ki se odvijejo na osupljivo lepih lokacijah Triglavskega narodnega parka in stkejo  himno naravi, čisti otroški duši, zdravi pameti, ljubezni, humorju in optimističnemu pogledu na življenje.

In kakšna je zgodba filma? Aleks s taborniškimi prijatelji tabori v okolici Bovca. Starešina preresno jemlje taborništvo in vzgojo otrok in s tem povzroča številne komične zaplete. To, da se fantje bolj kot za taborniški red in veščine zanimajo za sosednji, športno umetniški tabor, kjer so večinoma prav luštne punce, pri disciplini ne pomaga. Mnogi zabavni in čustveni zapleti med zanimivimi otroškimi in odraslimi liki se odvijejo na osupljivo lepih lokacijah triglavskega narodnega parka in stkejo himno naravi, čisti otroški duši, zdravi pameti, ljubezni, humorju in optimističnemu pogledu na življenje.

"Naša ideja ni bila narediti samo še en mladinski film, ampak ustvariti huronsko in napeto komedijo z odlično produkcijsko kondicijo, ki bo lahko kar se le da dolgo kljubovala času in združevala otroke in starejše več generacij," pravi režiser. "Želeli smo združiti slike in emocije ter v filmu pokazati zanimive domače obraze, ki jih ne bodo zlahka izrinili računalniški ponaredki in novodobni kič. Vsem razumljiva gladka in napeta zgodba, ki nevsiljivo med avanturo in humorjem pove še kaj več o življenju, tekmovanju, ljubezni, naravi, bo pritegnila ne samo mladine, ampak tudi malo starejše. V novi dobi pretakanja filmov z medmrežja je to morda način, da nekatere prvič (ali po dolgem času spet) pripeljemo v kinodvorane."