Beograjski fantom je mitska zgodba izpred tridesetih let, mit o Beogradu, ki ga ni več, in tudi mit o državi, ki je ni več. Najbrž režiser Jovan B. Todorović ni mogel najti primernejše materije, kot je legenda o beograjskem fantomu; posebno geslo v leksikonu jugoslovanske mitologije pravi, da je beograjski fantom leta 1979 zabaval Beograd z norimi nočnimi divjanji po mestu z različnimi ukradenimi porscheji, da je čudna različica Robina Hooda, ki je avtomobile kradel bogatim, da bi zabaval rajo, in da je bil dober teden zvezda – toliko je namreč trajal njegov šov. Legenda pravi, da je nekoč, ko mu je policija prečno čez cesto postavila dva avtobusa, porsche dvignil na dve kolesi in kakor ponavadi preskočil oviro. Tako kot Jack Razparač, čeprav vedno nenevaren in s popolnoma drugim namenom, se je vedno pojavljal ob istem času na istem kraju, vendar ga nikoli niso ujeli. Ujeli so ga šele, ko ga je nekdo zatožil. Pozneje so pri zdravniškem pregledu ugotovili, da se mu je pritisk vedno dvignil, ko so mu pokazali močne avtomobile.

Še trideset let po smrti beograjskega fantoma, ki je bojda končal v prometni nesreči kot sovoznik, se okrog njega pletejo miti in legende; ni čudno, da jih je režiser še potenciral, ko je vanje vključil še politiko in Tita, ki je v takih primerih zelo uporaben. Tito je bil leta 1979 na obisku na Kubi, kjer je bil "cumbre", vrh neuvrščenih, v Beogradu pa je neki obsedenec ponoči deset dni divjal po središču mesta z ukradenim belim porschejem. Njegove norčije je opazovalo in se nad njimi navduševalo na tisoče ljudi. To adrenalinsko početje režiser seveda izkoristi tudi za pravljice o tem, kako je bil beograjski fantom eden prvih političnih upornikov.

Režija: Jovan Todorović
Igrajo: Milutin Milošević, Radoslav Milenković, Marko Zivić, Miloš Vlalukin, Nada Macanković, Andrej Sepetkovski, Cvijeta Mesić
Slovenska premiera: 21. januarja 2010