V čem sta si najbolj podobni in v čem najbolj različni?
Vesna Pernarčič: Poleg tega, da imava enako ime, isti letnik, sva bili tudi sošolki in tako sva prijateljici že trideset let. Tudi podobni sva si v marsičem, najbolj v tem, da imava v življenju podobna zanimanja. Predvsem radi potujeva in opremljava hiše, vikende in vse, kar pride zraven. (smeh)
Vesna Slapar: (smeh) Res je. Pri razlikah pa bi poudarila, da je kolegica bolj temperamentna od mene, medtem ko sem jaz veliko bolj organizirana.
Rojstni dan se bliža … Si obetata kakšna presenečenja? Kdaj in s čim vaju je nekdo nazadnje razveselil in vama polepšal dan?
Vesna Pernarčič: Jaz sem svoje darilo dobila že vnaprej, in sicer me je družina na pikniku presenetila z električnim skirojem. Sem bila kar brez besed.
Vesna Slapar: No, še ena podobnost. Tudi jaz že vem, kaj bom dobila za svoje darilo. (smeh) In sicer daljše potovanje, ki se ga zelo veselim. Vem tudi približno destinacijo, organizacija pa še poteka.
Katera je vajina prva asociacija na abrahama?
Vesna Pernarčič: Jaz najprej pomislim na tisti grozen znak s petdesetico na mlaju pred hišo. In to je res grozno.
Vesna Slapar: (zapoje) Zdaj si v najlepših letih …
Imata kaj strahu pred leti, gubami, starostjo?
Vesna Pernarčič: Nimam strahu pred staranjem, saj ga sprejemam. Se pa včasih resda začudim, koliko jih že štejem. (smeh) Zdi se mi namreč, da se v nekem trenutku 'zatakneš' v določenih letih. Jaz sem bila tako dolgo stara 30 let, zdaj sem pa 38. (smeh)
Vesna Slapar: Jaz sem obstala pri 42 letih. (smeh)
Vesna Pernarčič: O, potem si starejša od mene. (smeh)
Vesna Slapar: Ja, leta drugače kažejo kot počutje. In to šteje.
Vsak v življenju piše svojo zgodbo. Če bi o vaju posneli film, katera zvrst bi bila in kateri naslov bi najbolje opisal vajino življenje?
Vesna Slapar: Romantična drama, naslov pa Mirna reka. Ali pa O, lej, brzica!
Vesna Pernarčič: Bila bi akcijska komedija. Naslov mojega pa: Kaj je zdaj to? ali pa O, marija, a že spet?
Ženske imamo veliko vlog. Smo prijateljice, mame, sestre, tete, sosede, babice … Katera od vajinih vlog je najbolj zabavna in katera največji izziv?
Vesna Pernarčič: Najtežja je vloga mame, ker je najbolj odgovorna in je nekaj, kar te spremlja. Ko to enkrat si, ostaneš za vedno.
Vesna Slapar: Se strinjam. Ta je največji izziv. Najbolj zabavna pa prijateljica, a ne, Vesna?
Vesna Pernarčič: Pritrjujem.
Kakšni pa sta kot prijateljici?
Vesna Pernarčič: Sva prijateljici z vzponi in padci. Veliko se je že zgodilo v vseh teh letih, zato niso vsa obdobja enako intenzivna. Sva pa ravno prišli s skupnega dopusta in videli, da še znava.
Vesna Slapar: Res še vedno dobro 'furava'. (smeh)
Katero vprašanje sta si v življenju največkrat postavili, a nanj še vedno nimata odgovora?
Vesna Pernarčič: A je to sreča? Mislim, da se nenehno sprašujemo o tej temi.
Vesna Slapar: Res je. In ali jo boš kdaj nehal loviti. Čeprav se na koncu vedno zaveš, da moramo bolj ceniti srečo, ki jo imamo.
Pomembno je, da se znamo ženske pocrkljati tudi same, čeprav si za to premalokrat vzamemo čas. Kako se najraje pocrkljata vidve?
Vesna Slapar: Jaz grem rada v naravo, na sprehod, ko si pred vajami vzamem čas zase. Rada sem sama s sabo, ko lahko razmišljam. Obe imava radi tudi kavč. Predvsem jaz sem strastna gledalka dobrih serij in filmov, ki mi predstavljajo odklop.
Vesna Pernarčič: Ja, samo s to razliko, da ti včasih kar malo zavidam 'kavčkanje' in čas zase. (smeh) Ker imam še enega majhnega otroka, tega časa ni toliko kot pri Vesni, ki ima že oba odrasla otroka. Sicer pa imava obe zelo radi potovanja, na katera se pogosto odpraviva skupaj. To so najini skupni odklopi, za katere praviva, da sva si jih zaslužili in da nama pripadajo.
Vajine igre oziroma vloge v gledalcih vzbujajo različna čustva, od solz do smeha. Kaj pa vaju v življenju najbolj nasmeji in kaj razžalosti?
Vesna Pernarčič: Vsakdanje stvari. Vsak dan se lahko smejiš, če želiš. Veliko se presmejim s svojimi otroki, pogosto je zabavno tudi v gledališču. Rada imam smeh in humor. Razžalosti pa me vsakdanje trpljenje, kjer ne morem pomagati.
Vesna Slapar: To, da sem že zelo dolgo poročena in nama z možem kljub temu uspeva, da se pogosto še vedno skupaj nasmejiva do solz. To je super! Najbolj pa se me dotaknejo zgodbe starejših, nemočnih in osamljenih ljudi, ki si sami ne morejo več pomagati.
Igra na odru, igra v vsakdanjem življenju. Vama kdaj pride prav oziroma kako pogosto jo uporabita v kakšni od vsakdanjih situacij?
Vesna Pernarčič: Nikoli. Mislim, da smo igralci tako utrujeni od tega, da igramo v službi, da v vsakdanjem življenju tega ne uporabljam.
Vesna Slapar: Morda sem kdaj igrala pred kakšno učiteljico v šoli. (smeh)
Pravijo, da so družine, v katerih je igralec, družine brez reda zaradi nemogočih urnikov. Bi potrdili ali ovrgli to hipotezo?
Vesna Pernarčič: Absolutno potrjujem tezo. Tudi otroci morajo biti precej prilagojeni, zato vedno dobijo kakšno dodano nagrado. Morajo namreč prenašati našo nedoslednost z urniki, ki so marsikdaj popolnoma obrnjeni na glavo.
Vesna Slapar: Pa partnerji morajo biti zelo razumevajoči, da se prilagodijo takšnemu načinu življenja.
Sta se kdaj znašli v položaju, ko sta želeli igralsko kariero postaviti v kot?
Vesna Pernarčič: Tudi to se zgodi, kadar si zelo utrujen ali bi nehal. Ampak potem se spočiješ in te ta želja mine. (smeh)
Vesna Slapar: Jaz opažam, da starejša ko sem, težje se prilagajam temu dinamičnemu igralskemu tempu. Seveda tudi ambicije in želje po dokazovanju malo upadejo, zato si kdaj postaviš to vprašanje.
Kako pa je z vlogami za ženske igralke, ko pridejo v določena leta? Jih je res manj za vas kot za moške?
Vesna Pernarčič: Midve težko govoriva, ker sva zaposleni v gledališču, kjer se izbirajo igre, katerih vloge so prilagojene nam. Se pa to res pojavlja v velikih ansamblih in na svobodi. Tam je veliko glavnih vlog namenjenih predvsem mladim in lepim dekletom, redko pa so v ospredju 'stare tete'.
Vesna Slapar: Res je. Medtem pa je za moške naših let veliko glavnih in odličnih vlog, zato smo tukaj nekoliko prikrajšane.
Vama je ljubše gledališče ali film?
Vesna Pernarčič: Gledališče, ker je bolj pristno. Tu imaš neposreden odziv občinstva, in ko je predstava končana, si za to, kar se je zgodilo na odru, odgovoren sam, medtem ko pri filmu nikoli ne veš, kaj se bo zgodilo s tistim, kar si naredil. Tam je toliko stvari, ki niso odvisne od tebe.
Vesna Slapar: In še to: ko pride film ven, sta vmes minili že vsaj dve leti, zato si polovico že tako ali tako pozabil. (smeh)
Katero hollywoodsko vlogo bi odigrali, če bi lahko izbrali kateri koli film?
Vesna Pernarčič: Dnevnik Bridget Jones.
Vesna Slapar: Serija Fleabag.
Poletje je za igralce čas prostosti. Kako ga bosta izkoristili letos in katera je še neuresničena počitniška destinacija na vajinem seznamu želja?
Vesna Slapar: Vsako leto se trudim, da kam odpotujem, načrtov je pa še toliko, da jih lahko naštevam do konca intervjuja.
Vesna Pernarčič: Malo morja in upam tudi na kakšno potovanje. Azija je moja destinacija.
Obe sta igralki Prešernovega gledališča v Kranju. Katera je vajina najljubša Prešernova stvaritev?
Vesna Slapar: Nezakonska mati.
Vesna Pernarčič: Valjhun, sin Kajtimara …
Kaj si bosta zaželeli, ko bosta na rojstni dan upihnili vsaka svoje svečke na torti?
Vesna Slapar: Malo se pogovarjava celo, da bi skupaj upihnili svečke. (smeh) Potem pa, da si skupaj privoščiva še kakšno dobro potovanje. Pa mirno in zdravo pripluti tja, kamor moreva.
Vesna Pernarčič: Še enkrat toliko!
