Katarina Benček pravi, da je bila nosečnost okvirno načrtovana. »Zadnjega pol leta sem bila obkrožena s kar nekaj ženskami, ki imajo težave z zanositvijo, tudi z mlajšimi od mene. Zato sem začela razmišljati o tem. Morala sem se pogovoriti sama s seboj in sprejela odločitev, da poskusiva. Na srečo sem zanosila zelo hitro, hitreje, kot sem pričakovala, saj ob pregledu hormonske slike ginekologinja ni bila najbolj optimistična,« pripoveduje. Medtem pa je Marko Pavlović o otroku razmišljal že nekaj časa. »Res je, vendar sem želel, da si ga tudi Katarina zaželi, saj se mi zdi, da v nasprotnem primeru to ne bi bila najboljša popotnica. Tako sva zdaj oba vesela in to bo za otroka najpomembnejše.«

Ko se je zgodilo in je bodoča mamica videla plus na testu, se je odločila naslednji dan še enkrat narediti test. Da bo zares prepričana. »Nisem se preveč obremenjevala. Zavestno sem šla v to in bila nekako psihično pripravljena, da bo ta dan prišel. Mešani občutki so bili. Od veselja do nekih vprašanj, dvomov, vsega po malo. Marku sem pod smrekico za božič zapakirala nosečniški test. Res ni pričakoval, zato je bil tudi on vidno presenečen,« se spominja Katarina. Tudi on priznava, da je imel sprva mešane občutke. Ker v življenju skušata korakati dan za dnem in ga ne želita prehitevati, je bilo podobno tudi v tem primeru. »S tem, da živim v prihodnosti, ničesar ne naredim. Zdaj lahko razmišljam, se bojim, veselim, realnost bo pa lahko nekaj čisto drugega. Moja edina skrb je trenutno moje dobro počutje,« pravi Katarina. Za njo je namreč precej naporno obdobje nosečnosti. »Na začetku sem bila ožeta kot cunja. Brez življenja in čisto zaspana, slabotna. Nenehno mi je bilo slabo, a bruhala nisem, včasih bi si želela, da bi, morda bi mi bilo potem lažje. Okus v ustih sem imela čuden in nobena hrana ni potešila tiste želje in zadovoljstva ob prehranjevanju. Ampak zdaj je to za menoj in se počutim odlično,« pravi.

Šesti čut

Marko pravi, da se veseli tega mini čudeža, ko bo na svet prišlo novo bitje, ki je nepopisan list: »Pred njim bo vse in midva mu bova vedno stala ob strani. Bojim se v bistvu ničesar, vse bo tako, kot mora biti. Seveda je meni lažje, saj mi ne bo treba otroka mesece nositi v trebuhu in potem ure spravljati na svet. Bom pa tu, v oporo.«

Bodoča mamica bo skušala slediti predvsem svojemu notranjemu šestemu čutu. »Verjamem, da imamo ženske prirojen instinkt za marsikaj, ko pride do otroka. Vsekakor bom kdaj vprašala za nasvet, verjetno bo to moja sestra, ker sva si na neki način podobni. Všeč mi je, da je pragmatična, realna in ne zapleta tam, kjer ni treba. Še vedno pa bom v prvi vrsti poskrbela, da bom zadovoljna in srečna mama, saj se to prenaša na otroka,« pravi Katarina.

»Meni pa bo največji izziv to, da bom pripravil otroka na svet, ki je tam zunaj, in da ob tem ne bom preveč zaščitniški in posesiven, da se bo otrok znal postaviti zase in imel svoja načela. Glede nasvetov se rad zatečem k literaturi in si potem sam ustvarim neki svoj sistem, to velja za vse vidike življenja in tega se bom držal tudi pri vzgoji otroka. Vsekakor pa rad slišim tudi nasvete od bližnjih, kaj bom upošteval, je pa druga zgodba,« svoje doda Marko.

In kdo bo bolj strog starš? »Verjamem, da bova v različnih situacijah stroga ali eden ali drugi, bova pa kot starša vedno na koncu usklajena. In hkrati verjamem, da lahko otroci privlečejo na dan različne vzvode, za katere niti ne vemo, da obstajajo,« se nasmeji vplivnica. »Potem ne bo špartanske vzgoje?« se pošali Marko in doda: »Življenje postreže po svoje, vendar mislim, da je pri punčkah potem mama bolj stroga, očka je pa tisti izhod v sili, tako da bomo še videli, kako naju bo vrtela okoli prsta.«

Hčerka in svet vplivništva

Čeprav sta oba ena naših najuspešnejših vplivnežev, pa ta svet ne bo nujno tudi svet njunega naslednika, vsaj ne, ko bo še odraščal. »Vse bolj se nagibava k temu, da ne. Vsaj na začetku. Bova videla, kakšen značaj bo imela hčerkica,« pravi Katarina. Marku se, preden sta se odločila za otroka, sicer to, da bi izpostavila tudi otroka, ni zdelo nič narobe. »Zdaj pa bolj kot se bliža ta nova realnost, bolj se mi vse bolj vklaplja neki zaščitniški čut in bi mogoče le ohranil otrokovo zasebnost.« Nekoliko se bodo zagotovo spremenile njune vsebine na družbenih omrežjih. »Zagotovo jih bo nekaj povezanih z dojenčico, ampak še vedno želim, da je to profil Katarina Benček in ne mama Katarina,« je jasna Katarina, Marko pa nadaljuje: »Nič nimava proti temu, da ljudje spremenijo tematiko, če pač tako začutijo. Midva tega ne načrtujeva in se nagibava k temu, da bi rada ohranila neko svojo začrtano pot. Bova pa zagotovo delila kake zanimive prigode, če se nama bo tako zazdelo.«

Pravita, da je v življenju na koncu vedno vse tako, kot si zastavimo sami. »Zagotovo so bila potovanja in lagoden življenjski slog nekateri od razlogov, da sva malce zavlačevala, zato sva si tudi dala duška zadnja leta. (smeh) Verjameva, da bova še vedno potovala. Seveda bova potovanja nekoliko prilagodila otroku, a verjamem, da bomo še vedno zelo aktivna družinica. Naredila si bova tako, da bo vsem dobro in da bomo našli neko srednjo pot.«

Vse v zadnjem hipu

Stvari za otroka še niso kupljene, prav tako še ni nared otroška sobica. »Res ni še nič. Trenutno nimava niti prostora za otroka v zdajšnjem stanovanju. Tako da bo nekaj sprememb tudi na tem področju. Kot je v najini navadi, bo vse zadnji hip, ampak vseeno se na koncu stvari nekako uredijo. Bila sva zgolj malo 'v izvidnici', da sploh vidiva, kaj vse potrebujeva,« se nasmejita. Zdaj ju čaka še tako imenovani baby shower oziroma zabava ob prihodu dojenčka. »To zabavo bomo naredili, ampak verjetno kar v duhu mešane družbe. Predvidoma v najini hiši na morju,« pravita sogovornika.

Bosta pa ohranila nekaj družinskih tradicij, kot so praznovanje božiča in skupna nedeljska kosila. »To ohranja družino skupaj in v lepih odnosih. Mi imamo še danes ta običaj. In še danes vsak dan pokličem svojo mami,« pravi Katarina.