Vlado Kreslin ima zelo lepe spomine na dneve iz mladosti, pa čeprav ali pa ravno zato, ker je bilo takrat popolnoma drugače, kot je zdaj. »V mojem otroštvu otroci nismo bili mamini sončki, sploh na vasi ne. Mamice niso rezervirale lokalov za praznovanja svojih otrok, prav tako ni bilo podjetij za organizacijo praznovanj rojstnih dni. Je pa bil moj rojstni dan vseeno velik praznik zato, ker je bil 29. november dan republike, torej državni praznik bivše Jugoslavije. Dva dni brez šole, kaj boljšega pa si lahko zaželiš za rojstni dan? Mama je zjutraj pogledala skozi okno in dejala: 'Vlado, spet so nama izobesili zastave!'« se spominja Kreslin. V tistih časih je sicer skorajda več kot rojstni dan pomenil god. »Ob godovanju je prišel Tonek, vaški pritlikavec, s šopkom rož, zrecitiral svoje standardno voščilo, se usedel na pručko, spil špricer, zadremal, zdrsnil s stola, se prebudil, vzel šopek in odšel do naslednjega slavljenca,« se še zdaj v živo spominja Kreslin. Manj pa se materialnih daril. »Ne vem, se mi zdi, da takrat nismo bili tako zelo 'na darila uglašeni'. Ljubezen se ni kupovala z darili, tako kot danes,« pravi Vlado, ki je s starši ostal tesno povezan, najbolj pa jim je hvaležen za to, da so mu omogočili možnosti izobrazbe in dopuščali njegovo občasno neprilagojenost njima in okolju, za kar pa se je moral tudi malo boriti.
Skupna potovanja in počitnikovanja
Tudi sam je v zelo dobrih odnosih s svojimi otroki. »Zdaj smo že v fazi, ko ponovno vzpostavljamo in poglabljamo odnos – zdaj, ko se osamosvajajo in so že mladi odrasli, je odnos drugačen, bolj enakopraven in pošten. Zdaj jim ni več treba priti domov, zato sem toliko bolj vesel, ker prihajajo. Samo še najmlajša hči namreč živi z nama, pa še ta je trenutno na študentski izmenjavi,« razkriva Vlado, obenem pa ugotavlja, da čeprav je bil prepričan, da so si skupni čas v preteklosti jemali velikodušno, zdaj, ko pogleda nazaj, meni, da bi si ga morali še več. »Še najbolj bom pogrešal naša skupna potovanja in počitnikovanja, z otroki jih doživljaš z njihovimi očmi, so bolj vznemirljiva, vse je novo,« pravi Vlado. Za novo glasbo, ki je zanj še vedno konjiček, čeprav je hkrati tudi služba, pa je sam nedavno poskrbel z novim albumom Kje si bla doslej. Ta prinaša nekaj novih pesmi, ki jih je posnel s svojimi Malimi bogovi, in zelo raznobarvno glasbo, ki jo krasijo gostje: Zvezdana Novaković, Masayah, Donna Marina Martensson, Ajdina Kreslin, Leopold I. in zasedba Teo Collori in Momento Cigano, Batista Cadillac in Orlek. Skladbe bo predstavil tudi na treh že tradicionalno razprodanih decembrskih koncertih v Cankarjevem domu, kar ga navdaja z velikim veseljem in ponosom.
Zelo ponosen pa je tudi na to, da je v dobrih odnosih z glasbeniki, s katerimi se je nekoč razšel, kadar ga nekdanji učenci, ki jih je poučeval pred štiridesetimi leti, vabijo na svoje obletnice, ter na lepe in tesne odnose, ki jih ima s svojo družino. »To je v življenju tako ali tako najpomembnejše,« se zaveda Vlado.
