Vedno nasmejani sestri dvojčici Irena in Leticia Yebuah v šali radi povesta, da je zgodba njunih staršev skorajda zgodba o Lepi Vidi, le da se mama Vida in oče Robert nista spoznala ob vodi, temveč v ljubljanskem študentskem naselju. »Najina zlata mami ima tudi sama sestro dvojčico, najino teto Majdo, zato dejstvo, da sva tudi midve dvojčici, ni nič presenetljivega,« se zabavata dvojčici, ki danes z olajšanjem lahko rečeta, da je njun odnos z mamo veliko boljši kot v gimnazijskih letih. »Bili sva pač najstnici, ki sva se radi ves čas prepirali. (smeh) Verjameva, da so tisti prepiri obrodili sadove, da smo zdaj lahko prijateljice. Še vedno se kdaj sporečeva, ampak znava to hitro pozabiti. Imava se radi. Mama naju je naučila poštenosti, dobrosrčnosti, kako pomembna je družina, dala nama je res veliko ljubezni.«

Yebuahova dekleta imajo zadnja leta posebno tradicijo, saj dvojčici mami za njen rojstni dan skušata podariti tisto, kar si najbolj želi – njun čas zanjo, zato jo takrat peljeta na tradicionalno razvajanje v lepotni salon Anne Marie v Šenčur. Da pa je sreča popolna, seveda vzamejo s seboj še Vidino sestro dvojčico, kar pomeni, da ne manjka smeha in debate na poti v Šenčur in nazaj. »Najina mami je pogumna in odločna ženska. Da se je poročila z Gancem in odšla v Afriko celo živet, je gotovo morala biti odprtega srca. In tako je vzgajala tudi naju s sestro. Hvaležna sem, da mi je vedno stala ob strani, tudi ko sem se podala v pevske vode, pa čeprav ji moja odločitev ni bila ravno po godu. Hvaležna sem ji tudi za vso pomoč, ki sem je bila deležna ob rojstvu svojih otrok. Še dandanes lahko računam nanjo, pa čeprav sta fanta že samostojna,« pravi Irena, ki je s sestro mami hvaležna tudi zaradi njenega odnosa do enakosti. »Najina mami je vedno pazila, da sva bili obravnavani enako. Tudi če je kakšno neumnost zakrivila ena, sva bili kaznovani obe. Vedno sva dobili vsaka svojo torto, pa čeprav smo potem pojedli samo eno. Še zdaj nama na primer tehta solato, ki nama jo prinese, da je ja ne bo katera dobila več kot druga,« v glasnem smehu povesta zabavni dami, ki prav na letošnji materinski dan praznujeta 49. rojstni dan. »Čeprav je najin rojstni dan, bi mami na ta praznik radi sporočili, da ji bova večno hvaležni, ker naju je spodbujala k samostojnosti, delavnosti in neomajni vztrajnosti. Hvala, ker si v naju zasejala resnicoljubnost in pravičnost. Hvala, ker si zaradi tebe vedno prizadevava za dobroto in človekoljubnost. Čeprav danes hodimo vsaka po svoji poti in se ne strinjamo vedno druga z drugo, nas vendarle povezuje bistvo vsega – ljubezen. Zato, mama, hvala!«