Brezčasna dama slovenske televizije. In še več kot to. Prijetna in duhovita sogovornica, taka, s katero bi se lahko pogovarjal pozno v noč. Ne le o televiziji seveda, tako rekoč o vsem. Če ste tako kot ona strastni bralci, vam recimo lahko zaupamo, da je pred kratkim prebrala Vso to nevidno svetlobo, zdaj pa se loteva romana Stoletnik, ki je zlezel skozi okno in izginil. Ampak človek si ob srečanju ne more pomagati, da ne bi bil vseeno očaran tudi nad tem, ker je vedno urejena kot iz škatlice, čeprav je njen um tisti, ki zares navduši.

Marsikdo jo vpraša, od koga ima to navado urejenosti: »Sploh ne morem reči, da gre za nekaj, kar se mi ljubi ali ne ljubi početi. To pač naredim, seveda pa se ne okrasim, ampak si pač posvetim toliko časa, da sem videti urejena. To je zame pomembno in to sem počela, še preden sem prišla na televizijo,« pravi Miša. »Tudi moja oče in mama sta bila vedno 'spedenana'. Takrat ličil ni bilo. Mama je imela šminko in kot majhna deklica sem jo gledala, kako je za obrvi uporabljala ožgano vžigalico in mi pripovedovala, da so kot rdečilo za lica ženske uporabljale cvetove vrtnic.«

Več v tiskanem izvodu Revije Zvezde (št.41/2016)