Se pa z zdravilstvom ukvarja tudi zasebno, saj ga je vanj že kot majhnega dečka popeljala babica Neža, ki je na veliko prijateljevala z rastlinami in živalmi. Deček se je v babičin način življenja popolnoma vživel in bil ponosen na sloves, ki ga je uživala v Prekmurju. Ko so jo kam klicali na pomoč, se ji je, če je bilo le mogoče, pridružil. »Najbolj mi je ostala v spominu nočna urgenca na eni od kmetij, kjer je svinja povrgla veliko prašičkov, njeno stanje pa je bilo tako slabo, da so jo že skoraj odpisali. Babica je naročila, naj ji prinesejo velik kos kruha in domače žganje. In ko je svinja to pojedla, je bila prej kot v pol ure povsem pri sebi in je že dojila mladičke,« se spominja.

Več v tiskanem izvodu revije Zvezde (št.40/2016)