V predstavi Ana Karenina požgečka tudi popolnoma razgaljen.

Anton Aškerc se je v Mejniku spraševal, kam bi del, Klemen Janežič pa se v tistih redkih dneh, ko je prost, sprašuje: »Kaj bi počel?« Simpatični igralec je zelo zaposlen: snemanje druge sezone Usodnega vina se je že začelo, vrstijo se nastopi v ljubljanski Drami (pred kratkim je imel premiero Ane Karenine), v Gleju in Lutkovnem gledališču Ljubljana, povrhu pa pripravlja še magisterij iz umetnosti giba. In kot bi ne imel dela čez glavo, ga sem ter tja mika še kaj, »kar me osebno pritegne, v čemer resnično uživam, čeprav v tem recimo ni nobenega denarja«. Zna pa tudi reči ne. Njegov slogan ob taki obilici dela je sicer: »Bom pač počival pozneje. Seveda to pomeni, da za marsikaj nimaš časa: za zmenke, prijatelje, družino, že celo večnosti se nisem posvetil trem konjem, ki jih imamo doma. A po drugi strani znaš potem vse našteto bolj ceniti.« Večja prepoznavnost mu ne dela preglavic, le v smehu omenja, da je res krasno, če zato dobi kakšno brezplačno sladico.

 Več v tiskanih Zvezdah (št. 4/2016)