Skoraj pol leta pozneje smo spet potrkali na njihova vrata in tokrat je bilo precej bolj živahno! Štirje razposajeni korenjaki se namreč že pridno plazijo naokoli in raziskujejo. Dokler niso dobili malo večje stajice, kjer je prostora za vse, jim je bilo kar izziv slediti in jih varovati, so nam povedali Milana, Nemanja in babica Kristina. Zato smo menili, da bomo imeli polne roke dela s fotografiranjem za naslovnico naše revije. Res smo ga imeli, vsa ekipa je sodelovala pri animiranju in preoblačenju malih junakov, a smo se zraven tudi zabavali!
Kaj bi bilo bolj simpatičnega za praznično naslovnico naše revije kot naši četverčki! Ja, kar naši jim pravimo, saj smo prvi na veliko poročali o njih, ko so se rodili na začetku tega leta in bili pravi čudež. Ves ta čas spremljamo, v kakšne korenjake se razvijajo, in kar predstavljali smo si, kako prisrčni bi bili v božičnih puloverčkih. Pa smo se domenili za fotografiranje.
Vsak dan nekaj novega
Ko smo tokrat odprli vrata, je dnevno sobo napolnjevala otroška pesmica s televizijskega zaslona, v stajici so se v njenem ritmu pozibavali trije malčki, eden pa je še dremuckal. A je kmalu začutil, da je dom dobil obiskovalce, in se zbudil. Spomnili smo se, kako so ob našem zadnjem obisku še vsi štirje skupaj spali v eni malce večji posteljici z ograjico, v kateri se danes vsi štirje prav gotovo ne morejo več naspati. »Dva še spita skupaj, druga dva pa vsak v svoji posteljici,« se je nasmehnila Milana in se nam pridružila z Jovanom v naročju. Ko je fotografinja začela postavljati luči za snemanje, so preostali trije malčki v stajici svojo pozornost s pesmice na televiziji hitro preusmerili na nas in se drug za drugim postavili na noge ob ograji ter nas radovedno opazovali.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 52, 24. december 2024.
