S Kostanjevice, slikovite vzpetine nad enim najmlajših slovenskih mest, lahko občuduješ panoramo obeh Goric – Nove Gorice in sosednje, italijanske Gorice. Tukajšnji frančiškanski samostan pa hrani posmrtne ostanke poslednjih članov francoske kraljevske rodbine Burbonov; omenjeno dinastijo so namreč po t. i. julijski revoluciji leta 1830 pregnali iz domovine. Po Škotski in Pragi so zatočišče leta 1836 našli pri goriškem grofu Coroniniju. Razlog, da so izbrali Gorico, je bilo verjetno milo podnebje, a tudi strah Karla X., da bi zbolel za kolero, ki je takrat razsajala po Evropi, v Gorici pa je ni bilo. Toda ironija usode je včasih neverjetna: 17 dni po prihodu v Gorico je 79-letni Karel X. umrl prav za kolero, in to kot edina žrtev epidemije tistega časa v Gorici. Ko je bolan ležal in umiral, je skozi okno svoje sobe gledal na Kostanjevico. Takrat je izrazil željo, da bi ga pokopali v tamkajšnji samostanski cerkvici. Tako je Kostanjevica postala Mali St. Denis, saj vsi francoski kralji razen treh počivajo v baziliki St. Denis severno od Pariza. Karel X. je torej edini francoski kralj iz rodbine Burbonov, ki je pokopan zunaj Francije, in edini kralj, ki je pokopan v Sloveniji.
Predsedniku Mitterrandu želje niso izpolnili
Ob Karlu X. so želeli biti pokopani tudi drugi člani družine, pa tudi vojvoda Blakaški, minister, ki je sledil kralju v izgnanstvo. Vsi člani dinastije počivajo v eni kripti pod daritvenim oltarjem. Poslednji Burboni sicer spijo v kamnitih sarkofagih iz nabrežinskega marmorja, ki jih je izdelal kamnoseški mojster Anton Ušaj iz Gorice, po rodu iz Vipavske doline. Vanje so najprej položili lesene, nato pa svinčene krste, v katerih so njihova nepredušno zaprta balzamirana trupla. V sarkofagu Karla X. je tudi posebna žara z njegovim srcem. Ker bi bil Henrik V. zadnji član njihove družine, ki bi zasedal kraljevski prostor (bil je zadnji naslovni kralj Francije), so mu na sarkofag pod steklen pokrov položili simbolno pozlačeno krono, a je ta med vračanjem z Dunaja, kamor so bili med prvo svetovno vojno prepeljani sarkofagi s posmrtnimi ostanki, izginila. In čeprav je sam francoski predsednik Mitterrand pisal nekdanji jugoslovanski oblasti, naj dovoli prenos posmrtnih ostankov poslednjih Burbonov v Francijo, ti še danes počivajo pri nas, a na prgišču francoske zemlje …
Zakaj Karla X. niso prepeljali v Francijo
Ko Mirjam Brecelj, ki v samostanu na Kostanjevici vodi znamenito Škrabčevo knjižnico, hkrati pa sprejema obiskovalce tukajšnjih znamenitosti, vprašam, ali gostje iz Francije vedo, kaj se skriva v kripti pod samostansko cerkvijo, se njen odgovor glasi: »Ah, kje pa! Zelo malo obiskovalcev iz Francije pozna to zgodbo. Ko jim povemo, da je tu pokopan Karel X., je zanje to veliko presenečenje. Tudi še nisem zasledila, da bi kateri od njih vprašal, zakaj Karel X. ni pokopan v Franciji in zakaj njegovih posmrtnih ostankov nikoli niso prenesli tja.« Čeprav se je obisk francoskih turistov v zadnjih dveh letih na Kostanjevici bistveno povečal, pa bi po njenih besedah to le stežka pojasnili s poznavanjem tega dela francoske zgodovine, čeprav se je s smrtjo Karla X. končala francoska vladarska dinastija Burbonov.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 35, 27. avgust 2024.
