Novica, da je Slovenija na vrhu evropske lestvice presežnih smrti, zagotovo zbode v oko. Matej Lahovnik, ekonomist in nekdanji politik, se je ob njej, denimo, takoj vprašal, zakaj se ministrstvo za zdravje ni odzvalo s kakšnimi posebnimi ukrepi. A brez konteksta se statistike ne sme ne brati ne razlagati. Na NIJZ so tako opozorili na to, da je bil po podatkih mreže EuroMOMO presežek umrljivosti v decembru 2023 vseeno manjši od presežka v obdobjih intenzivnih okužb z gripo na začetku leta 2017 in primerljiv s presežkom smrti v obdobju gripe v prvih tednih 2019. Na strani EuroMOMO, ki spremlja stopnje presežne umrljivosti po tednih, pa je z interaktivnega zemljevida možno razbrati, da je Slovenija praviloma celo med državami, ki imajo nizko stopnjo presežne umrljivosti in so precej pod evropskih povprečjem, nadenj pa se dvigne le izjemoma. Tako je novembra 2020, ko je tudi pri nas z vso močjo udaril covid-19, dosegla neslavni rekord s kar 91- odstotnim presežkom smrti. Približala se mu je tudi naslednjega novembra, ko je umrlo polovico več ljudi kot ponavadi v tem mesecu, ter meseca decembra v letih 2021 in 2022, ko je obakrat umrlo za četrtino ljudi več od povprečja. Obakrat torej več kot lanskega decembra. Čeprav ne vedno prav veliko, smo bili lansko leto Slovenci resnično osem mesecev nad evropskim povprečjem presežne umrljivosti, zato se je po vzrokih vsekakor vredno povprašati.
Posledice pandemije
Na NIJZ poglavitni vzrok za decembrsko presežno umrljivost vidijo v hujši sezoni gripe, ki je med ukrepi zaradi pandemije skorajda poniknila. Svoje je po njihovem mnenju dodal zamik v odkrivanju in zdravljenju kroničnih nenalezljivih bolezni, ki ga je prineslo zapiranje zdravstvenih institucij med pandemijo. Evropska komisija v svojem poročilu, naslovljenem Stanje zdravja v EU, poroča, da so se v Sloveniji glavni kazalniki zdravja – pričakovano trajanje življenja, prezgodnja umrljivost ter leta zdravega življenja – v desetletju pred epidemijo izboljševali, leta zdravega življenja so bila celo višja od povprečja EU. Z epidemijo pa sta se precej povečala presežna umrljivost in poslabšala dostopnost do zdravstvenih storitev, ki je bila že pred tem resna težava zaradi pomanjkanja družinskih zdravnikov ter dolgih čakalnih dob.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 12., 19. marec, 2024.
