Ampak v Hrastniku tudi zavzeto razmišljajo o prihodnosti, zato so se neustrašno lotili birokratskih postopkov in pred kratkim zagnali skupnostno sončno elektrarno. Prvo takšno v državi. Samooskrba je njihovo vodilo in nobenega javno-zasebnega partnerstva po »slovenskem« modelu nočejo več.
»Država se je leta 2002 odločila, da v Zasavju ne bo več energetike, zato smo kaznovani tako, da imamo najdražje ogrevanje. Je neka gospa, ki je vse življenje delala v hrastniški steklarni, kriva za politično odločitev v Ljubljani in mora zaradi tega pol svoje pokojnine odmeriti za položnico za ogrevanje?! Imeli bomo resne težave, če smo se kot država zavezali, da se plinu odpovemo do leta 2030, ob tem ko imamo daljinsko ogrevanje, kjer je 90 odstotkov plina. Kaj bo naš nadomestni energent? Čakamo državo, da določi resno strategijo. Mi se lahko sedaj odločimo za lesno biomaso, ampak kaj če bo vlada čez pol leta rekla, da je to nemogoče, kaj pa potem?« se sprašuje Marko Funkl, župan Hrastnika in pobudnik prve skupnostne samooskrbne sončne elektrarne pri nas.
Na položaj župana je pred dobrimi petimi leti prišel iz nevladnih organizacij, kjer se je med drugim ukvarjal z zadružništvom, všeč so mu bili tako trajnostni kot skupnostni projekti in že takrat so se pogovarjali o energetski skupnosti na lokalni ravni. Če smo te ideje zagovarjali, jih je treba začeti živeti, pravi. Drug projekt, ki ga želi Funkl zagnati, je stanovanjska zadruga, pri čemer pa je manj uspešen, samokritično izpostavi.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 6., 6. februar, 2024.