Od drugega ponedeljka v maju si lahko prva televizijska poročila ogledate že ob 6. uri zjutraj – in nato vsako polno uro vse do petih popoldne. Za zdaj lahko ekipo naših novinarskih kolegov slišite in vidite le na radiih oziroma televizijah Veseljak in Aktual, a napovedujejo, da se ne bodo ustavili samo pri tem. Prepričani so, da si bodo s svojim vztrajnim sledenjem zgodbam, ki so v javno korist, počasi pridobili zaupanje ljudi.
Želimo priti v vsako slovensko vas
Pod okriljem medijske hiše, kamor spada tudi Jana, imamo dragoceno mrežo regionalnih časopisov, ki sveži ekipi Svet24TV pravzaprav zagotavlja dopisniško mrežo, kot jo ima pri nas le nacionalka. »To je izjemno pomembno in naša velika prednost. Naš cilj so ažurne informacije, ki so več kot poročanje in zgodbe z vseh koncev države,« povesta odgovorni urednici, preskušeni novinarki Nataša Markovič in Barbara Pance. Vsaka ima v kariernem nahrbtniku 20 let raznovrstnih novinarskih izkušenj. Na dan našega obiska v redakciji sta začeli z delom že ob štirih zjutraj, večkrat pa začneta nov delovnik že kar prejšnji večer.
Seveda ne gre brez dnevnih urednikov Mitje Preka in Dejana Kompariča – prvi je prišel z nacionalke, drugi s komercialne televizije. Tako učinkovito združujeta oba svetova – resnost in dinamiko, ki se lepo dopolnjujeta. Komparič, Pance in Markovič so sestavljali prvo ekipo oddaje Svet na Kanalu A.
Prepiri da, okolje ne
Pri sestavljanju novic pomagajo vsi člani uredništva in novinarji drugih, tudi tiskanih medijev naše medijske hiše. »Vse te zgodbe lahko pripeljemo na televizijo, tudi Janino zgodbo o treh zarubljenih otrocih, ki ste ji uspešno sledili od začetka do konca, smo izpostavili in nas bo zanimala še naprej. Naša poročila niso samo Ljubljana, ampak želimo priti v vsako vas,« pravi Nataša, Barbara pa dodaja: »Sogovorniki iz obrobnih občin so hvaležni, da postajamo njihov glas, tega prinesemo v center, kjer jih sliši tudi politika.«
Njihova pozornost je usmerjena tudi v okoljske teme, čeprav se na podlagi merjenj gledanosti še kako dobro zavedajo, da gledanost ob takih temah pada. »Če se prepirajo politiki, je visoka gledanost zagotovljena, če se zavzemaš za okolje, pa ravno nasprotno.«
Živim otroške sanje
Utrip uredništva čez dan valovi – dopoldne je bilo umirjeno, novinarka Tina Bertoncelj je snemala na terenu, novinar Denis Šme je zbrano delal za računalnikom, novinar in voditelj Simon Rosc je pripravljal besedilo za poročila, nato pa je pražnje ogvantan skozi montažirnico zakorakal v studio. Po dveh tednih se je že spoprijateljil z miško, s katero si uravnava oziroma vrti besedilo na teleprompterju, bolj znanem kot »trotlboben«. S kamero pa imata itak zelo ljubeč odnos. Simon je bil poprej novinar časopisa Svet24, nato njegov urednik, zdaj pa je z veseljem zagrizel v nov izziv.
»Ko si enkrat novinar, ostaneš novinar za vedno. Pred kamero sem si želel biti že od mladih nog: v osnovni šoli sem vodil mnogo prireditev, moja velika želja pa je vedno bila prav to – voditi novice. Včasih sem sedel za svojo pisalno mizo v domači sobi in si pisal novice ter jih potem bral in se pretvarjal, da sem pred kamero. Sem imel pa problem, ker nisem imel teleprompterja,« se zasmeji. Zdaj je tu, kjer si je od nekdaj želel biti.
Tempo dela v dnevnih novicah je precej neusmiljen. Kot pravi Simon, še hujši kot pri dnevnem časopisu. »Vsako uro zagotavljamo novice, prej jih je treba spisati, še prej dobiti izjave, dodatne, sveže informacije, nato novice odvoditi ... Ko prideš domov, si tako natempiran, da ti kar nekaj manjka in se moraš opomniti, da nisi več v službi.«
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 22, 30. 5. 2023.
