Giuseppe Spadafora je prišel v Kalifornijo kot videoproducent. Njegovo delo je bilo naporno in nenehno se je počutil osamljenega, ker ni imel časa, da bi spoznaval ljudi. Zato se je pred desetimi leti odločil, da bo pustil službo, kupil star avtobus in v njem uredil čajnico, v kateri bo delil brezplačen čaj, ljudje pa se bodo lahko spoznavali in kramljali. Od tedaj je razdelil 30.000 skodelic čaja, prekrižaril pa je dobršen del ZDA. Ob tem je spoznal, da se mu je popolnoma spremenilo življenje – ne le da ni več osamljen, lahko je tudi izstopil iz spon potrošniške družbe. Za ponujeni čaj ne sprejema denarja, a izkazalo se je, da so glavni dobavitelji njegovih čajev kar čajepivci sami, ki z veseljem prinesejo vrečko ali dve svojega najljubšega čaja, da bi ga delili z novimi prijatelji. Sodobni nomad je navdušen, da s svojim čajem ljudem prinaša mir in zadovoljstvo ter hkrati ustvarja zgled alternativnega življenjskega sloga.
Čajni avtobus