Vsako leto diagnosticirajo sladkorno bolezen (SB) tipa I trem šolskim razredom otrok. Tehnologija, ki jim bo pomagala živeti čim bolj brez motenj, napreduje z velikimi koraki. Otroci so z njeno pomočjo lahko že zelo hitro samostojni, čeprav imajo mlajši še vedno na voljo spremljevalca, ki nad njimi bdi v šoli. Ozaveščenost in znanje o sladkorni bolezni sta namreč še vedno pomanjkljiva tako med širšo javnostjo kot med zaposlenimi v izobraževanju. Prav ozaveščanju je bil namenjen dogodek Sladka tribuna, ki se je v prostorih Zdravniške zbornice odvil prejšnji teden in ga je soorganizirala Zveza društev diabetikov Slovenije. Na dogodku so sodelovali ugledni strokovnjaki, mladi, ki živijo s to boleznijo, ter njihovi vrstniki, učitelji in drugi podporniki. Cilj dogodka je bil spodbuditi širšo razpravo o življenju s sladkorno boleznijo v sodobni družbi ter poudariti pomen zdravega življenjskega sloga, gibanja in ozaveščanja o tej bolezni.
Zdravljenje bi lahko odložili za nekaj let
Prof. dr. Tadej Battelino, vodilni slovenski pediater diabetolog, je poudaril pomembnost sodobne tehnologije in zdravil za zdravljenje sladkorne bolezni. »Tehnologija je pomembna zato, ker zmanjša omejitve, ki jih prinaša življenje s sladkorno boleznijo. Umetna inteligenca in zaprta zanka, ki sproti nadzira in odmerja inzulin v inzulinski črpalki, bosta k temu izjemno pripomogla.«
V Sloveniji je že na voljo presejalni test za družinske člane ljudi s SB. To je pomembno zato, ker že obstajajo zdravila, ki lahko zamaknejo potrebo po dodajanju inzulina za od dve do pet let. Tudi pri nas bodo kmalu začeli študijo njihove učinkovitosti. Zdravniki s tega področja ob tem upajo, da bodo čim prej za sladkorno bolezen testirani vsi otroci, stari šest let, da bi tako imenovane »sladkorčke« čim prej odkrili in jim omogočili daljše otroštvo brez bremena bolezni. Ta je pogosto večji šok za starše kot za otroke, smo iz njihovih ust izvedeli na dogodku. Prav noben od mladih udeležencev se ne pusti motiti pri svojih hobijih, treningih in igrah, le to včasih pogrešajo, da bi si lahko privoščili kakšno nezdravo pregreho pri hrani.
V Sloveniji zdravila manj dostopna kot drugje
A SB ni le prirojena, lahko je tudi pridobljena, opozarja Battelino. In medtem ko so pri SB tip I ljudje razumevajoči, je pri tipu II predsodkov in nerazumevanja še veliko in preveč. »Vemo, da je eden od razlogov za razvoj SB, debelost. Izjemno arogantno se mi zdi, da v slovenski družbi še vedno razpravljamo, ali je treba debelost zdraviti ali ne. Debelost je bolezen. In to taka, ki privede do številnih zapletov. Ljudje bodo še vedno rekli, da si je nekdo sam kriv, ker je debel, da naj pač shujša. To strokovno ni res, zato tega zdravnik gotovo ne bo rekel. Če to reče laik, pa je to najmanj nesramna aroganca. Tem ljudem je treba pomagati in zdaj jim lahko.« Ob tem je dr. Battelino opozoril na raziskavo, ki je pokazala, da je debelost tudi družbena bolezen, in to celo »nalezljiva«. Izkazalo se je namreč, da se ljudje, ki se preselijo v okolja, kjer je več debelih, tudi sami zredijo in obratno.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 40, 1. oktober 2024.
