Za večino ljudi je nadzor nad mehurjem nekaj samoumevnega. Dokler ga ne izgubijo. Ko začne mehur nenadzorovano puščati, najprej po kapljicah in ob kašljanju ali smejanju, potem pa čedalje pogosteje in čedalje bolj, to postane resna tema. Taka, ki lahko močno okrni kakovost življenja. Na srečo postaja zdravljenje čedalje učinkovitejše in manj invazivno, veliko pa lahko naredimo tudi sami.
Za zdrav mehur
Na delovanje mehurja in našo sposobnost zadrževanja urina vplivajo stvari, na katere morda še pomislili ne bi. Tako denimo čezmerna telesna teža lahko poveča pritisk nanj, zato je pri težavah z uhajanjem urina priporočljivo priti na zdravo težo. Mehur dražijo tudi pikantna ali zelo kisla hrana, kava in alkohol.
Pri resnih težavah, ki jih ni več mogoče odpraviti s spremembo življenjskega sloga in vadbo, vam bo zdravnik morda predpisal zdravila. Ta se predpisujejo predvsem za urgentno inkontinenco in čezmerno aktiven mehur. Sem sodijo zdravila iz t. i. skupine antiholinergikov (tolterodin, solifenacin, darifenacin) ter zdravilo Mirabegron, ki sprošča mišice mehurja. Sicer redko se ženske v menopavzi lahko zdravi tudi z lokalnim hormonskim zdravljenjem. Poleg zdravil je na voljo elektrostimulacija in laserski tretma, ki pa je samoplačniški. V najhujših primerih se zdravniki odločijo za operacijo. Pri izbiri zdravljenja se nujno posvetujte z zdravnikom, saj je inkontinence več vrst, vsi posegi pa niso učinkoviti pri vseh. V vsakem primeru pa je zelo priporočljivo, da se najprej lotite treninga mehurja. Pogosto je že ta dovolj, da težavo vsaj začasno odpravite.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 39, 24. september 2024.