"Pozdravljeni. Skoraj osemletni hčerki, ki tarna zaradi bolečin v desni peti (včasih bolj, včasih manj), so diagnosticirali Severjevo bolezen. Zdravnica ni bila posebej zaskrbljena, svetovala je hlajenje in raztezne vaje, rentgensko slikanje se ji ne zdi potrebno. Mene pa skrbi predvsem nadaljnji potek te bolezni: se lahko poslabša, kakšne posledice lahko ima in ali res ni nobenega zdravila zanjo? Kolikor razumem, gre za vnetni proces, vnetje pa se vendar z nečim zdravi, da se ne razširi ali poslabša? Hčerka je sicer precej aktivna deklica, veliko se giblje. Bi bil vaš pristop pri taki diagnozi kaj drugačen oziroma kakšne so vaše izkušnje z njo? Hvala za odgovor."
- Manja
Severjeva bolezen ali »apofizitis petnice« je osteohondroza apofize petnice – dela kosti, kjer kost raste v širino. Je najpogostejši vzrok za bolečine v petah pri otrocih in mladostnikih. Osteohondroze so skupina bolezni neznanega izvora, za katere je značilno, da pride do motnje v pretoku krvi, ki oskrbuje zakostenitvene centre v prizadeti kosti.
Ob rojstvu so kosti večinoma sestavljene iz hrustanca, ki ga sčasoma nadomesti čvrstejša kostnina. Zamenjava hrustanca s kostnino se začne najprej na mestih v kosti, ki jih imenujemo zakostenitveni centri (tudi rastne plošče ali cone), in se pozneje nadaljuje v preostalih delih kosti. Glavni znak pri osteohondrozah je bolečina. Pri Severjevi bolezni je prizadeta rastna plošča na zadnji strani petnice, kjer se vrašča tudi Ahilova tetiva, ki povezuje mišice zadnje strani goleni s petnico in dodatno obremenjuje predel rastne plošče.
Bolečini ob naporu se lahko pridružita lokalna oteklina in občutljivost pete za pritisk; stanje se poslabša pri športnih dejavnostih (predvsem teku, poskokih, igrah z žogo, gimnastiki …). Poleg opisanih motenj prekrvljenosti in čezmernih naporov oz. treningov na nastanek težav lahko vplivajo slaba biomehanika stopala, neustrezna obutev (povsem ravni in tenki podplati obuvala) in čezmerna telesna teža.
Pogostejša pri dečkih
Podobno kot druge osteohondroze (pogačic v kolenih, golenic, nartnic v stopalih …) je Severjeva bolezen povezana s fizično obremenitvijo in nekoliko pogostejša pri dečkih. Navadno se pojavi med 7. in 10. letom kot bolečina v petnici ali šepanje po telesni dejavnosti. Diagnozo postavimo s kliničnim pregledom, le redkokdaj so potrebne slikovne preiskave. Posebno zdravljenje ni potrebno, fizioterapija z uporabo laserja ali drugih instrumentalnih tehnik je v obdobju rasti neprimerna in škodljiva. Osebni pediater lahko predpiše ustrezen analgoantirevmatik (na primer Brufen). Omejimo fizične aktivnosti (predvsem tek in poskoke na trdi podlagi) do meje, ko se bolečina še ne pojavi. Priporočamo plavanje in vaje v vodi ter druge dejavnosti, pri katerih razbremenimo petnice. Severjeva bolezen je sicer tako pogosta, da jo sprejemamo kot skoraj »normalno različico« razvoja kosti. Včasih pomagajo petni vložki v obutvi. Težave sčasoma izzvenijo same, res pa so lahko trdovratne in zelo neprijetne.
Spoštovana zaskrbljena mama, zelo verjetno vam je pediatrinja težave pojasnila podobno kot jaz. Če pa ste v moji razlagi našli tudi kako novo informacijo, bo tudi prav in koristno.
Lep pozdrav.
Miroslava Cajnkar Kac, specialistka šolske medicine
Veseli bomo vaših vprašanj, pričakujemo jih na elektronskem naslovu: jana@media24.si; pa tudi navadna pisma so še vedno dobrodošla, na naslovu: revija Jana, Vevška cesta 52, 1260 Ljubljana Polje. Vprašanje pošljite s pripisom JANINA ZDRAVNIŠKA LINIJA, če želite odgovor točno določene zdravnice, pripišite njeno IME. Obvezno pa pripišite tudi ŠIFRO, pod katero bosta objavljena vprašanje in odgovor, da ne razkrivamo občutljivih osebnih podatkov.
Odgovarjajo in svetujejo:
Miroslava Cajnkar Kac, specialistka šolske medicine
Prim. Jasna Čuk Rupnik, specialistka pediatrije
Vida Drame Orožim, specialistka nevrologije in psihiatrije
Alenka Höfferle Felc, specialistka fizikalne in rehabilitacijske medicine
Prim. Mojca Kos Golja, specialistka interne medicine in revmatologije
Prim. Marta Križnar Škapin, specialistka pedontologije
Metka Marković Lesjak, specialistka splošne medicine
Tatjana Zorko, specialistka kardiologije in psihoterapevtka