Z vprašanjem smo se najprej obrnili na Direkcijo za vode in pojasnili so nam, da zakon ne prepoveduje izrecno posameznikom nabirati proda, dajejo pa členi zakona jasno vedeti, da lahko rečni prod odstranjujemo le pod tremi pogoji: če smo gospodarska javna služba, če imamo vodne pravice ali vodno dovoljenje. Tistim, ki imajo dovoljenje za to, je tudi odrejeno, koliko gramoza lahko odvzamejo, da ne škodujejo naravi.
Naplavine iz Savinje bodo uporabljene za sanacijo
»Lanske poplave so povzročile premeščanje večje količine proda oziroma naplavin. Pri njihovem odstranjevanju, ki se izvaja v okviru izrednih ukrepov na vodotokih, gre za vzpostavljanje zadostne pretočnosti strug,« so pojasnili na Direkciji za vode. A tudi pri izrednih ukrepih morajo ravnati skladno z zakonodajo. »Nedopustno je, da bi podjetja naplavine uporabljala za lastne oziroma tržne namene.« Lahko pa se uporabijo za sanacijo javne infrastrukture na prizadetih območjih. »Naplavine, odvzete iz Savinje v času izvajanja izrednih ukrepov, bodo torej prioritetno uporabljene za vzpostavitev vodne infrastrukture v funkcionalno stanje. Presežek bo na razpolago občinam in drugim državnim ali lokalnim javnim službam,« zatrjujejo.
Odstranjevanje na točno določenihkrajih. Odvzemanje proda je dovoljeno le v obsegu in na način, ki bistveno ne spreminja naravnih procesov in ne ruši naravnega ravnovesja, ter pod točno določenimi pogoji. Opravila se lotevajo javne službe, največkrat zaradi vzdrževanja pretočnosti strug, kraj in način pa se prej uskladita s pristojnimi institucijami za ohranjanje narave. Za redno odstranjevanje plavja je dolžan skrbeti tudi imetnik vodne pravice, kar je določeno v vodnem dovoljenju ali koncesiji; redno ga je, denimo, treba zagotoviti na prodnih zadrževalnikih.
Od proda je odvisna samočistilna sposobnost rek. Zakaj je tako zelo pomembno, kdo in kje pobira rečni prod, pa nam je razložila prof. dr. Sonja Lojen s fakultete za znanosti o okolju: »Prod je rečni sediment, ki sooblikuje rečno strugo in vpliva na pretok vode, ob visokih vodah ga lahko reka tudi nosi s tokom. Prodišča v in ob rekah so del tako imenovane hiporeične cone, to je prehodnega območja med površinsko (rečno) in podzemno vodo. So izjemnega pomena ne samo kot habitat za mnoga živa bitja, tam se zadržujejo ličinke številnih vrst, tam najdemo drstišča rib ...
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 21, 21. maj, 2024.
