Že kot deklica si je sanje ves čas zapisovala, ne da bi pravzaprav vedela, zakaj, in imela pri trinajstih letih popisanih že kar nekaj sanjskih dnevnikov. V obdobju, ko je delala za režiserje in koreografe v tujini, se ji je sanjski svet potuhnil, ko pa je pri enaindvajsetih začela ustvarjati svoja umetniška dela, je doživela razodetje. »Sanje so se namreč z vso silovitostjo vrnile in postale vodilo mojega dela,« začenja. »Med ustvarjanjem plesno-gledaliških projektov sem našla svoj izraz, jezik večplastnih podob, ki jim nikoli nisi mogel najti enoznačnega pomena. Za ta dela sem bila tudi takoj nagrajena. Ena mojih prvih predstav je bila o italijanskem renesančnem filozofu Giordanu Brunu, ki se je ukvarjal s podobnimi stvarmi.«
Vizija za leto 2023
Ko se ji je na umetniškem področju odprlo in je bila sredi ustvarjanja zanimivih projektov, so jo iz zavoda Maska (zavod za založniško, kulturno in producentsko dejavnost) povabili, ali bi lahko za enega njihovih projektov napisala napoved svojega dela in življenja v letu 2023. »S to namero sem sedla v meditacijo in naenkrat so se mi prikazala človeška telesa z drugačnim energijskim sistemom – kar zdaj postajamo, hkrati pa se mi je prikazalo ime ELIAS. Pozneje sem odkrila, da se je tako imenovala stara hebrejska šola prerokov, kjer so negovali notranja videnja in del katere je tudi delo s sanjami. Napisala sem, da bom imela hišo sredi divjine, kjer se bodo ljudje učili teh tehnik in kjer bomo pomagali postaviti okvir za novo gibanje na Zemlji. Ta moj manifest je bil razstavljen leta 2006 v Moderni galeriji. Na to sem potem pozabila in nadaljevala s svojim delom.« Ogromno stvari jo je zanimalo, zato je ob delu še študirala primerjalno književnost in filozofijo, delala magisterij iz gledališča in nato še doktorat iz filozofije, v njem je raziskovala, kako je naša domišljija kolonizirana, nesvobodna in kako smo zasužnjeni z vsiljenimi podobami.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 21, 21. maj, 2024.
