"Skrbi me hči, ki je v zadnjem letniku srednje šole. Migreno ima tako rekoč vsak dan, in to že nekaj let. Zdravniki nikakor ne morejo ugotoviti, kaj povzroča napade glavobola – bila je na slikanju glave, pregledali so ji hormone, vse je brez posebnosti. Dobila je biološka zdravila, tudi to ni pomagalo. Pomislila sem na sprostitvene tehnike, a jih odklanja. Sicer je precej vase zaprta, nekomunikativna, nedružabna, rada je doma, pomaga mi pri gospodinjstvu, zelo je navezana name, morda kar preveč. Kako naj ji pomagam?"
Zaskrbljena mama
Pozdravljeni!
Iz vašega pisma razumem in občutim vašo materinsko stisko, strah in skrb za hčer, mladostnico na pragu odraslosti, ki ima že nekaj let tako rekoč vsak dan migrenske glavobole. Čeprav je bila pregledovana in poskusno zdravljena, ni učinka. Opišete jo kot vase zaprto, nekomunikativno, nedružabno dekle, ki je rada doma z vami, pomaga pri vsakdanjih opravilih. Bojite se, da je preveč navezana na vas.
Naj najprej napišem nekaj o glavobolih. Glavoboli, ki spadajo med najpogostejše zdravstvene težave, so lahko nenadno nastali (akutni) ali ponavljajoči se (kronični). Vedno so boleči in mučni, redko pomenijo, da jih povzroča kakšna težja bolezen. So večinoma tenzijski, migrenski ali se pojavljajo brez posebnega vzroka. Veliko glavobolov povzročajo težave z očmi, nosom, žrelom, zobmi, ušesi in hrbtenico.
Navadno lahko pri pregledu iz pogovora in opisa glavobola ugotovimo vzrok. Včasih opravimo še pregled krvi. Če sumimo, da je nenadno nastali glavobol posledica okužbe možganskih ovojnic (meningitis), možganovine (encefalitis) ali gre za možgansko krvavitev, je treba odvzeti vzorec tekočine (likvorja) iz hrbtenice (lumbalna punkcija).
Kronične glavobole le redko povzročajo možganski tumorji, možganske poškodbe ali pomanjkanje kisika v možganih. Te bolezni potrdimo ali izključimo s slikanjem možganov z računalniško tomografijo (CT) ali magnetno resonanco (MRI).
Najpogostejši so tenzijski glavoboli. Povzroča jih napenjanje mišic v vratu, ramenih, glavi, kar je lahko posledica neudobne lege telesa (dolgotrajno sedenje v prisiljeni drži), utrujenosti ali stresa in nerazrešenih duševnih konfliktov.
Običajno se glavoboli začnejo zjutraj ali zgodaj popoldne in se čez dan stopnjujejo. Enakomerna zmerno huda bolečina se pogosto pojavi nad očmi ali v zadnjem delu glave, lahko jo spremlja občutek pritiska in stiskanja. Zajame celo glavo in se širi v vrat in ramena.
Tenzijske glavobole lahko preprečimo ali jih lažje obvladujemo, če se izogibamo stresom ali se jih učimo obvladovati. Pomagajo pitje vode, kofein (prava kava z limono), nežna masaža glave, vratu in ramen, ležanje, sprostitev, avtogeni trening. Pomagajo tudi zdravila proti bolečinam (analgetiki), ki se dobijo v prosti prodaji.
Migrenski glavobol. Migrenski glavobol nastane, ko se možganske arterije ožijo in širijo, kar aktivira bolečinske receptorje. Migrena je ponavljajoča se utripajoča močna bolečina, ki prizadene celo ali samo polovico glave, se začne nenadoma, od 10 do 30 minut pred njo se lahko pojavijo avra (motnje vida: izguba vida v določenem predelu, pojav nazobčanih, migljajočih, bliskajočih se luči, odpor do svetlobe), slabost, bruhanje, razdražljivost, nemir, simptomi depresije, motnje razpoloženja. Nagnjenost k tej bolezni je dedna, v večjem številu so prizadete ženske, najpogosteje se migrene pojavljajo med 10. in 35. letom starosti in po 50. letu izzvenijo. Diagnozo postavimo na osnovi opisa glavobola, ki je značilen za migreno, ne obstaja pa nobena laboratorijska preiskava, ki bi pomagala postaviti diagnozo.
Migrenski napadi so lahko blagi ali zelo hudi, lahko trajajo več ur ali dni, če jih ne zdravimo. Predpisana zdravila je treba vzeti čim prej, ker lahko preprečijo, da bi se razvil hud glavobol.
Glavobol pogosto odseva notranje neskladnosti. Vpliv duševnih, zlasti čustvenih dejavnikov na telesne procese je dokazan. Pri vsaki bolezni pride do istočasnega prepletanja psihičnih in telesnih dejavnikov. Pri nastanku določenih bolezenskih težav imajo duševni dejavniki celo odločilno vlogo.
Želela bi si, da bi se lahko z vami in vašo hčerjo pogovarjala v živo. Lahko bi vama postavila vprašanja, ob katerih bi obe bolje razumeli sebe in druga drugo. Svetujem vama, da se veliko iskreno pogovarjata, o sebi, doživljanju okoliščin in svojih odzivih nanje. Sprašujta se, ali sta zadovoljni in srečni. Ali so mogoče spremembe vajinega vedenja, načinov razmišljanja in sprejemanja tega, česar ni mogoče spremeniti? Berita knjige, zgodbe in se o njih pogovarjajta. Spoštujta druga drugo in si pokažita ljubečo naklonjenost v besedah in dejanjih. Molk, kritika in kaznovanje so prepovedani. Poiščita si psihoterapevtsko pomoč in se potrudita za telesno in duševno zdravje. Se splača!
Tatjana Zorko, dr. med., specialistka kardiologije in psihoterapevtka
Veseli bomo vaših vprašanj, pričakujemo jih na elektronskem naslovu: jana@media24.si; pa tudi navadna pisma so še vedno dobrodošla, na naslovu: revija Jana, Vevška cesta 52, 1260 Ljubljana Polje. Vprašanje pošljite s pripisom JANINA ZDRAVNIŠKA LINIJA, če želite odgovor točno določene zdravnice, pripišite njeno IME. Obvezno pa pripišite tudi ŠIFRO, pod katero bosta objavljena vprašanje in odgovor, da ne razkrivamo občutljivih osebnih podatkov.
Odgovarjajo in svetujejo:
Miroslava Cajnkar Kac, specialistka šolske medicine
Prim. Jasna Čuk Rupnik, specialistka pediatrije
Vida Drame Orožim, specialistka nevrologije in psihiatrije
Alenka Höfferle Felc, specialistka fizikalne in rehabilitacijske medicine
Prim. Mojca Kos Golja, specialistka interne medicine in revmatologije
Prim. Marta Križnar Škapin, specialistka pedontologije
Metka Marković Lesjak, specialistka splošne medicine
Tatjana Zorko, specialistka kardiologije in psihoterapevtka
