Gripa je bila zadnja leta vsako zimo velik zdravstveni izziv. V sezoni 2019/20 je bilo okužb ogromno, ljudje so zaradi posledic gripe tudi umirali, stroka je opozarjala na premajhno precepljenost in po izbruhu covida-19 svarila pred nevarnostjo dvojne epidemije, torej covida in gripe, ki bi naj nam grozila lansko jesen oziroma zimo. Zanimanje za cepljenje proti gripi se je takrat povsod močno povečalo, tudi pri nas, in potem smo lahko le še čakali, kako hudo bo ...
Gripa je tako rekoč izginila. Da se v zvezi s tem morda dogaja nekaj nenavadnega, so že sredi poletja dala slutiti poročila z južne poloble, kjer zimo in z njo povezane bolezni oddelajo pred nami, saj so tam lani zabeležili 95-odstoten ali celo še večji upad števila laboratorijsko potrjenih primerov gripe. Ko naj bi ta nato udarila na severni, torej naši polobli, se je zgodilo enako. Gripe preprosto ni bilo niti za vzorec. Kar je bilo v napetih covidnih časih pravo olajšanje, a med stroko hkrati pospremljeno z veliko tesnobe. Gripa ni izginila, so opozarjali, ampak se je zgolj potuhnila, razlog za to pa tiči v številnih zaščitnih ukrepih zoper covid-19, od nošenja mask in boljše higiene oziroma razkuževanja rok do prepovedi druženja, potovanj in zapiranja družbe, vključno s šolami, kjer se virus gripe sicer z lahkoto in množično širi. To so razmere, v katerih virusu gripe preprosto zmanjka gostiteljev, da bi se lahko na široko razmahnil med populacijo.
Zatišje pred viharjem? Nekaj podobnega se, kot kaže, dogaja tudi letos. Gripe na južni polobli v letošnji zimi, ki se tam prav zdaj končuje, spet ni bilo. Pravzaprav je je bilo še manj kot lani. Smo torej to zimo tudi mi znova varni pred njo? Stroka o tem ni povsem prepričana. In opozarja, da lahko gripa, če bodo za to obstajali pravi pogoji, znova udari z vso svojo neizprosnostjo. Pravzaprav še huje, kot smo bili vajeni v sezonah pred covidom. Vendar vsi, ki se ubadajo s to temo, priznavajo, da gre za zdaj bolj kot ne za ugibanje.
Odprtje mej in s tem povečanje števila potovanj na globalni ravni ter odprtje družbe, zlasti šol, torej enega najprijaznejših okolij do širjenja virusa gripe, so razlogi, zaradi katerih bi se lahko ta virus znova množičneje širil med populacijo. Tudi zato, ker so mnogi povsod po svetu že tako naveličani različnih zaščitnih ukrepov, da so jih pripravljeni, ne glede na posledice za svoje zdravje, pogosto tudi ignorirati.
Znanstvenike pri tem še posebej skrbi, ker ljudje niso imeli priložnosti razviti odpornosti proti virusom gripe, saj se v zadnjem letu in pol z njimi praktično niso srečevali. Ob vnovičnem stiku z njimi bi torej utegnili zboleti huje, kot bi sicer. Gre za tako imenovani covidni dolg, o čemer smo že pred tedni pisali tudi v naši reviji. Naj ponovimo, da je novozelandski epidemiolog z univerze v Otagu Michael Baker situacijo primerjal z gozdnim požarom: če leto ali dve v gozdu ne gori, se razbohoti lahko vnetljiva in gorljiva podrast, zaradi česar je naslednji požar, ki izbruhne, veliko silovitejši, kot bi bil sicer.
Tako naj bi se po mnenju stroke dogajalo z gripo, ko se bo ta spet opazneje širila med populacijo, še posebej pa naj bi bili ogroženi otroci, pri katerih je raven odpornosti, zlasti zaradi dolgih obdobij zaprtja šol in drugih omejitev druženja, še nižja kot pri večini drugih skupin prebivalstva.
Več v reviji Zarja Jana, št. 41, 12.10. 2021
