Vitaminsko-mineralne bombice. Urška Oštir, mag. farmacije, za osnovo dobrega imunskega sistema najprej stavi na raznoliko prehrano, kar naj bi zadoščalo za dovolj vitaminov in mineralov. Če vaši otroci jedo domačo zelenjavo in sadje, je učinek toliko večji. »Kadar otrok ni ješč ali ne je rad sadja in zelenjave, svetujem vitaminsko-mineralne pripravke.« Pri odpornosti imajo še posebej veliko vlogo vitamin C, predvsem v naravni obliki kot izvleček šipka, acerole ali agrumov, cink in tudi D-vitamin. S termično obdelavo se učinkovitost C-vitamina zmanjšuje. Doma si radi skuhamo šipkov čaj, a redkokdaj pomislimo, da z daljšim vretjem C-vitamin uničimo, saj ni termično stabilen.

Sluznica – vrata za bakterije. Naše telo prihaja v stik z virusi in bakterijami predvsem preko nosne, ustne in črevesne sluznice. Skrbeti moramo, da so te nepoškodovane. »Kadar je nosna sluznica poškodovana ali pa je otrok prehlajen in ima izcedek iz nosu, je priporočljiva uporaba fiziološke raztopine. V zadnjem času imamo na voljo vrsto pršil, ki so jim dodani mikroelementi baker in cink ali snovi, ki mehansko inaktivirajo viruse in bakterije v nosu. Za ustno sluznico obstajajo pastile ali sirupi za grlo naravnega izvora, kot je islandski lišaj. Ta je zelo primeren, kadar je grlo blago izsušeno, otrok blago pokašljuje ali pa je zahripan, saj sluznico primerno zaščiti in obloži.« Kar 70 odstotkov našega imunskega sistema pa izhaja iz črevesja, ki hkrati skrbi za prehranjenost telesa z vsrkavanjem hranil iz hrane. »Tu igra največjo vlogo zdrava mikrobiota črevesne flore. Zanjo lahko aktivno poskrbimo s probiotiki.«Študije so pokazale, da je probiotike kot dodatek dobro dajati prehrani tako otrok kot odraslih. Sploh starši manjših otrok, pravi Urška, se tega vedno bolj zavedajo.

Kaj pa betaglukani? Za izgradnjo imunskega sistema ima Urška Oštir najboljše osebne izkušnje z betaglukani. Tudi študije so pokazale, da imajo veliko vlogo tako v preventivi kot kurativi. Primerni so za otroke od enega leta naprej. Betaglukani namreč regulirajo in usmerjajo imunski sistem, da se učinkovito bori proti različnim povzročiteljem bolezni, tako virusom kot bakterijam. »So povsem naravnega izvora, pridobljeni iz bukovih ostrigarjev ali kvasovk. Lahko jih jemljemo preventivno dlje časa v jesensko-zimskem obdobju, ob prvih znakih slabšega počutja pa se za hitro izboljšanje priporoča podvojiti odmerek v obdobju treh dni.« Klinične raziskave so pokazale, da se z rednim preventivnim jemanjem zmanjša pogostost okužb in simptomov zgornjih dihalnih poti, da ti otroci redkeje zbolijo ter da je tudi potek bolezni blažji in ta traja krajši čas.

Ameriški slamnik prežene antibiotike. Še ena odlična stvar za imunski sistem je ameriški slamnik.A previdno. Jemljemo ga lahko do osem tednov, nato sledi premor. V lekarnah so na voljo pripravki z ameriškim slamnikom za otroke od šestega meseca starosti dalje.

Preženimo stres. Ker je otrok celostno bitje, je za njegovo odpornost in zdravje potrebnih več dejavnikov. Poleg prehranskih dopolnil pediatrinja Brigita Pukmeister Rožič poudarja, naj otrok v vrtec ali šolo vstopi čim manj stresno. »Otroka je treba na vstop v vrtec pripraviti. Vedeti mora, da bo tam ostal s prijatelji in vzgojiteljico. Pomembno je, da ga oddamo v varstvo z nasmehom, pozitivno, s poljubom in besedami, da se kmalu spet vidimo. Brez solz in velikega poslavljanja.«

Pravljica za lahko noč. Ne zanemarite zadostnega spanca, saj večina otrok potrebuje od devet do deset ur spanca na dan. Telo se na ta način obnavlja. »Zvečer naj se otrok umiri, povečerja, skupaj preberite pravljico. Risanke, videoigrice, uporaba telefona, računalnika in svetlobni učinki pred spanjem niso primerni, saj otroka ne umirijo in pripravijo na počitek,« opozarja pediatrinja.

Popoldne na igrišče. Čez dan naj otrok preživi čim več časa na svežem zraku, kjer naj bo aktiven vsaj 60 min  vsak dan. Pozorni bodimo, da ga ne zebe, hkrati pa ne sme biti preveč oblečen. »Otroci imajo hitrejši metabolizem, so v gibanju, zato jih večinoma ne zebe. Ko pa se igra konča, jih rado zazebe, in tu je ključni trenutek, ko rečemo, da so se 'prehladili'. Prepoteni se morajo preobleči in dodatno obleči.« Med igro ne pozabimo na zadosten vnos tekočine.

Sperimo bacile. Ključna pri prenosu okužb je higiena. Povzročitelje okužb prenašamo v telo pretežno preko ust in nosu. »Zato je pomembno, da si otroci čim večkrat umivajo roke. Vedno pa pred obroki, ob odhodu iz sanitarij in prihodu domov. Skušajmo jih naučiti, da si ne vrtajo po nosu.« Z neustrezno higieno se ne prenašajo le viroze in bakterije, temveč tudi gliste in drugi paraziti.

Ne popuščajmo pri prehrani. Za konec tudi Brigita Pukmeister Rožič poudari pomen raznolike prehrane. »Neredko se zgodi, da otroci uživajo zelo ozek izbor živil. Treba jih je vzpodbujati, da vsaj poskusijo različne jedi. Nikakor jih ne nadomeščajmo s slaščicami in nezdravimi živili.« 

Zarja Jana, št. 35, 31.8. 2021