TEKST: ALENKA SIVKA, FOTO: MATEJA J. POTOČNIK

Moje žile so mlade! Aleš Homovec, certificirani strokovnjak za meritve arterij z medicinsko napravo tensiomed arteriograf, in Tatiana Makarova, doktorica interne medicine, sta mi ob obisku, da mi pokažeta, kako to merjenje poteka in kaj vse pokaže, izmerila prožnost arterij, centralni tlak v aorti in mikrocirkulacijo, prisluhnila sta bitju srca. Rezultat je bil, vsaj zame, fantastičen in razveseljujoč. Moje arterije so prožne, »arterijska starost« mojih žil je deset let manj, kot sem stara v resnici. Arterije so žile odvodnice, ki gredo od srca, po telesu nosijo kri, bogato s kisikom in hranili. Po venah pa se kri vrača v srce in pljuča, kjer ogljikov dioksid zamenja s kisikom, in gre spet v srce in stisne arterije. Na ta način kroži po telesu. Vene so modre in jih vidimo. Z leti se razširijo, če nam noge poleti zatekajo in nas bolijo, je to zaradi ven. Arterij pa ne vidimo. Ker ne bolijo, problemov z njimi ne čutimo, njihovega oženja in mašenja ne zaznamo. Zato večina infarktov srca in možganskih kapi pride nepričakovano, je pojasnil Aleš.

Kaj delajo arterije. »Da bi kri krožila po telesu, se morajo arterije razširiti in spet skrčiti, to čutimo kot pulz. Z leti se prožnost arterij zmanjša, arterija se znotraj zadebeli, njen premer se zmanjša in kri začne pritiskati na stene žil, tlak naraste. In to je začetek srčno-žilne bolezni.«

Prožnost aorte, glavne žile našega telesa. »Tlak na roki, kjer smo vam ga izmerili, je pokazatelj delovanja ožilja. Če je povišan, vemo, da je nekaj narobe,« je razlagal naprej Aleš. »Lahko pa je tlak čisto v redu, a vseeno nastanejo težave. Zato merimo prožnost tudi v aorti, ki je naša največja, glavna arterija. Parameter, ki nam to pokaže, se imenuje hitrost pulznega vala v aorti, ki mora biti nižji od 9,7 metra na sekundo. Srce stisne kri v aorto, glavno žilo, ki gre iz srca. Iz aorte gredo žile v vrat, roke, ob hrbtenici v trebušne organe in se ob sramni kosti razcepijo naprej v noge.«

Če je aorta toga, neprožna, so lahko toge in neprožne tudi srčne – koronarne arterije, ki v srce prinašajo kisik. Če se preveč zožijo ali jih »zamaši« strdek, srce ostane brez kisika. Temu stanju pravimo infarkt.

Tlak na roki sem imela nizek, zato je Aleš sklepal, da so vse velike arterije v redu. Tatiana mu je pritrdila. »Višji je pulzni val (več kot 9,7 metra na sekundo), večja je možnost infarkta, ker so ožje arterije,« je še enkrat pojasnil Aleš. Zato je dr. Thomas Sydenham (1624–1689) dejal, da smo stari toliko, kot so stare naše arterije.

Arteriole, drobne žilice, najmanjše arterije. Te so razporejene po vsem telesu. Skupna dolžina velikih arterij je pet kilometrov v našem telesu, dolžina arteriol pa 90.000 kilometrov, prepredeni smo z njimi. Arteriole še posebej pri ženskah najprej izgubijo prožnost, postanejo toge. Od njih je odvisna cirkulacija krvi po telesu.

Dr. Tatiana mi je odgovorila na vprašanje, zakaj imajo ženske več težav s cirkulacijo krvi kot moški: »Ko je ženska v menopavzi, nima več dovolj hormonov, ki vplivajo na mikrocirkulacijo krvi. Zmanjka progesterona. Arteriole se zožijo. Spolni hormoni namreč vplivajo na mikrocirkulacijo.« Aleš je nadaljeval: »Aorta je v večini primerov pri ženskah prožna, zato so prožne tudi koronarne arterije. Lahko pa so koronarne arterije dobro pretočne, pa kljub temu pride do infarkta srca, ker so zožane arteriole ali drobne žilice. Takšnih infarktov je pri ženskah 60 odstotkov. Zato je smiselno, da si pretočnost ožilja dajo izmeriti.«

Doktorica interne medicine Tatiana Makarova je slikovito povzela: »Zato je tako pomembna mikrocirkulacija, to je naša osnova, kapilare, arteriole, venule. Glavne žile so kot avtocesta, drobne žile pa kot magistrale v vsakem mestu, ki te pripeljejo do lekarne.« Torej se moramo več gibati, sem sklepala logično. A Aleš me je popravil: »Gibanje res pomaga, če je cirkulacija močno poslabšana, pa ne. Pri starostnikih vidimo, kakšno razdaljo lahko prehodijo brez bolečin, takrat pa preveč gibanja povzroča bolečino. Zato je treba ukrepati prej, preden pride do poslabšanja.«

Zdaj pa rešitve. »Najpomembnejša molekula, ki širi arterije, se imenuje dušikov oksid. Nastaja v arterijah, njegova naloga je, da sprošča gladke mišice v arterijah in na ta način omogoči širitev ali vazodiletacijo. Ko smo starejši, se v telesu zmanjša nastajanje dušikovega oksida. Če hočemo izboljšati prožnost arterij, moramo telesu omogočiti, da tvori več dušikovega oksida. To najhitreje naredimo z raznimi prehranskimi dopolnili, kot so vitamini C, B, E, aminokisline, omega 3, zdravo prehrano in gibanjem ...« je svetovala Tatiana.

Več v Zarji Jani št. 22 (1.6.2021).