Poznavalci farmacevtske industrije – gre za zanesljive in preverjen vire in ne za »strokovnjake« z družbenih omrežij – pravijo, da je podjetje pravzaprav žrtev lastne naivnosti in slabega piara. To podjetje naj bi, v nasprotju s farmacevtskimi giganti, kot so denimo Pfizer-BioNTech, Moderna in Johnson & Johnson, ki odkrito govorijo o milijardnih zaslužkih, cepivo dejansko razvijalo z mislijo na dobrobit človeštva in ne na dobiček (zato je cenejše in preprostejše za uporabo od drugih).
Omajani ugled. Drugače kot drugi so se, pravijo analitiki, lotili tudi poročanja o izsledkih svojih raziskav, in medtem ko so se trudili razložiti vse dejavnike, ki v posameznih skupinah prebivalstva vplivajo na učinkovitost cepiva (njihov odstotek torej variira in se v povprečju giblje okrog 76–79 odstotkov), so njihovi izkušenejši konkurenčni giganti podatke ene same velike klinične raziskave povzeli v impresivno številko, višjo od 90 odstotkov.
Cepivo AstraZenece – gre za vektorsko cepivo, pri izdelavi katerega so uporabili kemično oslabljen šimpanzji adenovirus, ki ne more povzročiti bolezni (in ne virusa covida-19, se pravi SARS-CoV-2, kot morda še vedno nekateri zmotno mislijo) – je bilo torej, tudi zaradi cene, veliki favorit mednarodne skupnosti. Pri čemer je prevladovalo mnenje, da je primerno zlasti za mlajše od 60 let, ker da je pri starejših manj učinkovito. Na to cepivo smo se osredotočili tudi v Sloveniji, vemo, da smo se, v času, ko je premier Janez Janša prevzel tudi dolžnosti zdravstvenega ministra, odrekli naročilu drugih (dražjih) cepiv. Da niso računali na zaplete pri rokih dobave, so nam pozneje pojasnili.
Vemo, da se je med AstraZeneco in Evropsko komisijo vnel hud spor zaradi manjšega števila odmerkov od obljubljenih pa tudi zamud pri dobavah v države članice EU ter grožnja, da bo ta ustavila izvoz cepiva v Veliko Britanijo. To, da je italijanska policija v skladišču enega od podjetij, ki polni cepivo AstraZenece, našla 29 milijonov odmerkov neodposlanega cepiva, tudi ni pomagalo k ugledu podjetja.
Alarmantna poročila o krvnih strdkih. Kaj šele poročila o hudih stranskih učinkih, na kratko o krvnih strdkih, ki so se začela širiti po Evropi. Avstrija, Nemčija, Francija, skandinavske države ... in za njimi tudi večina drugih, vključno s Slovenijo, je na podlagi teh poročil cepljenje s cepivom AstraZenece za nekaj dni povsem ustavila. Strokovnjaki, ki so prepričani, da je cepljenje dejansko edina luč na koncu covidnega tunela, so bili ogorčeni, po njihovem je namreč ta zaustavitev cepljenja, bolj politična kot strokovno utemeljena odločitev, dejansko povzročila veliko dodatnih (in nepotrebnih) okužb in tudi smrti zaradi covida-19.
Odgovorni iz omenjenega podjetja so javnost prepričevali, da gre dejansko za manjše število (37 primerov, žal nekaj tudi smrtnih, pri 17 milijonih cepljenih) zapletov od pričakovanih v splošni populaciji. Tudi EMA, Evropska agencija za zdravila, in Svetovna zdravstvena organizacija nas prepričujeta, da koristi cepiva odtehtajo morebitne, predvsem pa zelo redke stranske učinke, a nadaljujeta z analizami. Ponekod so se, zato da bi popravili že dodobra omajani ugled AstraZenece, z njihovim cepivom javno cepili ljudje iz državnega vrha. Tudi pri nas. Vendar je to pri marsikaterem državljanu prej sprožilo odpor proti preskakovanju vrstnega reda cepljenja kot mu povrnilo zaupanje v cepivo.
To je zaradi vsega naštetega dodobra načeto ne le pri nas (tudi izjava, da je to cepivo v primerjavi z drugimi nekaj podobnega kot dober clio proti mercedesu, je dodala svoje), ampak tudi drugod. V Franciji, Nemčiji, Italiji, Španiji … mu ne zaupa več kot 50 odstotkov ljudi, na dodatne raziskave EME čakajo v Skandinaviji, Avstraliji.
Nezaupanje zaradi nasprotujočih si priporočil. Ljudje so seveda zmedeni tudi zaradi novih priporočil stroke – medtem ko je prej veljalo, da je to cepivo primerno predvsem za mlajše od 60 let, naj bi sedaj cepili predvsem starejše. Zaplete, potencialno povezane s cepivom, so namreč večinoma zabeležili pri mlajših od petdeset let, pri skoraj vseh so bile to ženske, težave pa se lahko po dosedanjih ugotovitvah pojavijo vse tja do štirinajst dni ali celo več po cepljenju. Pomisleki, ki jih imajo glede cepljenja zdravi mladi oziroma mlajši ljudje, pri katerih je nevarnost, da zbolijo za težjo obliko covida-19, relativno majhna, so zato razumljivi.
Več v reviji Zarja Jana, št. 14, 6.4. 2021
