Odkar na vhodu v našem podjetju merijo temperaturo, sem večkrat doživela, da je tista grozna napravica piskala in me ni pustila mimo. Moja normalna temperatura se namreč giblje okrog 36,9, ker pa v službo prihajam s kolesom, sem včasih še bolj vroča in so me že večkrat ustavili ter si me ogledovali, kot da bi bila kužna. Da mi dajo mir, sem začela zjutraj jemati sredstva za zbijanje vročine, vendar se mi zdi neumno, da bi to počela vso zimo. Ko sem omenila svoji zdravnici, da bi potrebovala potrdilo, da je z mano vse v redu, mi je rekla, da moram najprej opraviti vse preiskave, saj morda takšna temperatura vseeno ni normalna in gre za vnetje. Moja temperatura je takšna že od otroštva. Preprosto sem »premaknjena« za kakšne pol stopinje, počutim se odlično in mi nikoli ni prišlo na misel, da bom zaradi tega izobčena iz družbe. Ne bi rada ostala brez službe, zato me zanima, ali naj si vročino zbijam ali ne?

Eleonora

 ***

Ne razumite me narobe, vendar sem res vesela, da po novem ni več treba hoditi prehlajen v službo in da lahko preležim kakšno virozo tudi brez obiska zdravnika. Glede na to, da so nam za to, da se postavimo na noge, dali na voljo tri dni, me zanima, kako jih najbolje izkoristiti. V lekarnah ponujajo vse sorte pripravkov za »ob prvih znakih prehlada«, pa me zanima vaše mnenje, ali naj jemljem kaj od tega. Večina jih zbija vročino, ustavlja izcedek in odpravlja bolečine hkrati.

Dragica iz Kočevja

Toplota v našem telesu ni le zaradi ugodja in tega, da se razlikujemo od nežive narave. Temperatura in zapleten sistem, s katerim jo telo uravnava, je eden izmed najgenialnejših mehanizmov, ki nam zagotavlja preživetje.

Res je, da za »normalno« velja telesna temperatura 36,5, vendar je to le statistično povprečje, ki ne velja nujno za vse. Pri meni je normalna »delovna temperatura« okrog 36,2, torej pod mejo. Teoretično bi se lahko z vročino sprehajala in me termometri ne bi »ujeli«. V trenutni situaciji je veliko slabše za tiste, ki so že naravno bolj vroči.

Niste prvi, ki sporočate, da se soočate s to novo koronsko obliko diskriminacije. Tudi sama poznam ljudi, ki so začeli sredstva za zbijanje vročine uživati kot bombone in se ne zavedajo, kakšnim nevarnostim se zaradi tega lahko izpostavijo.

Paracetamol ni bombon

Učinkovina paracetamol je ena najbolj iskanih v lekarnah. Dobi se v številnih formulacijah in pod številnimi imeni. Le malo ljudi pa se zaveda, da gre za precej tvegano zdravilo, pri katerem že ob rahlem predoziranju tvegamo resne zaplete, med katerimi je lahko tudi odpoved jeter.

Vsak bo seveda povedal, da ne namerava delati samomora s paracetamolom, v praksi pa se pogosto dogaja, da zaužijemo dnevni odmerek protibolečinskega sredstva pod enim imenom in potem še dodatno pod drugim imenom, kot sredstvo proti vročini in prehladu.

Tako hitro presežemo varne meje in lahko celo ogrozimo svoje življenje. 

(OKVIR)
TO NISO BOMBONI!

Paracetamol (acetaminofen) znižuje vročino in blaži bolečine, ni pa primeren za zaviranje vnetja in otekline. Učinkuje preko metabolizma jeter, zato jih tudi najbolj obremenjuje. Že nekaj dni jemanja odmerka, ki za 25 odstotkov presega zgornjo predpisano mejo, jih lahko resno poškoduje. Snov pridobivajo iz premogovega katrana in je aktivni presnovek fenacetina. Kljub temu da gre za eno od najširše uporabljanih protibolečinskih snovi, njenega mehanizma učinkovanja tudi stroka še ne pozna v popolnosti.

Ker je paracetamol najpogosteje uporabljan analgetik v Sloveniji (tako predpisan na recept kot v prosti prodaji!), je tudi število akutnih jetrnih odpovedi temu primerno zelo visoko. Podatki Inštituta za sodno medicino iz let 2000–2004 kažejo, da je paracetamol najpogostejša učinkovina, s katero so se zastrupili otroci in mladostniki v preučevanem obdobju. Od skupaj 46 zastrupitev z zdravili jih je bilo 58,3 odstotka s paracetamolom, 36,1 odstotka z benzodiazepini in 5,6 odstotka s salicilati. Zastrupitve odraslih s paracetamolom so v ljubljanski regiji od leta 1990 do 2014 vztrajno naraščale – v tem obdobju je bilo v Center za zastrupitve Interne klinike UKC Ljubljana sprejetih 90 akutno zastrupljenih odraslih (Antolič, Magistrska naloga, Fakulteta za farmacijo, 2015).

V Veliki Britaniji zastrupitev s paracetamolom 41 odstotkov med vsemi zastrupitvami z zdravili. Pri nas je situacija vseeno malo boljša in je za zdaj paracetamol med vsemi zdravili na 12. mestu, ko gre za zastrupitve. Vir: Naravne rešitve za bolečine (dr. med. Martina Zupančič, spec. anesteziologije z reanimatologijo, Pika Klančnik, univ. dipl. mikrobiol.).

Kje vse se paracetamol skriva, kako ga preudarno uporabljati in preprečiti tveganja, lahko preberete v priročniku Naravne rešitve za bolečine (prelistate ga lahko na znanje.zazdravje.net).

Hitri tečaj o virusih

Kot omenjate v drugem pismu, se v vsesplošni spremembi našega življenja in dojemanja bolezni zgodi tudi kaj dobrega in spoznanje, da prehlajen ni treba siliti v službo, bo zagotovo ena izmed lekcij, ki jo bomo vsi dojeli.

Vse strategije, s katerimi se poskušamo ubraniti pred novim koronavirusom, nas namreč varujejo tudi pred številnimi drugimi virusi, zato ne bom imela nič proti, če bom do konca življenja v gostilni morala počakati nekaj minut več, dokler ne bodo pobrisali in razkužili mize, za katero bom sedla, ali če bodo mamice otroke naučile, da je treba kihniti v robček ali rokav.

Lepo bi bilo, če bi na seznam spoznanj, ki jih pospešeno odkrivamo, dodali tudi ozaveščanje o pomenu vročine.

Kaj moramo vedeti o vročini?

Vročine ne povzročajo virusi. Ti bi bil najbolj veseli, če je ne bi bilo in bi se lahko nemoteno vtihotapljali v naše celice, ne da bi naša notranja policija to opazila.

Ne, vročino sprožamo mi oziroma naš imunski sistem, prav zato, da virusom prekriža načrte. Gre za najgenialnejši, najučinkovitejši in energijsko najbolj ekonomičen način, da se rešimo patogenov ali strupnin v telesu. Le notranjo temperaturo prestavimo za kakšno stopinjo, dve in patogene onesposobimo do te mere, da jih ustavimo ali celo onemogočimo pri razmnoževanju.

Sistem deluje odlično … če ga ne oviramo.

In prav to počnemo, če zaužijemo karkoli, kar bo izklopilo naš vročinski odziv.

Več v reviji Zarja Jana št. 43, 27.10.2020