Ker si ne morem privoščiti izpada dela, premišljujem, kaj še lahko storim, da okrepim zdravje. Kako to narediti? Vem, da ste o tem že pisali (hvala Zarji Jani za takšne koristne prispevke). A želela bi več informacij o tem, katere vitamine bi bilo smotrno jemati, še posebej me zanima, ali je smotrno jemati vitamin D, kakšen in v kakšnih odmerkih. So kakšni stranski učinki, na katere bi morala biti pozorna? Zelo vam bom hvaležna za odgovore. Majda
Pri vitaminih velja pravilo verige – njeno moč merimo z najšibkejšim členom. Pri vitaminih pač najbolj čutimo tisto, kar nam manjka.
Ko se odločamo, kaj dodati, moramo izhajati iz tega, kar trenutno imamo. Jesen je praviloma čas žetve, ko je sveže in zdrave hrane dovolj. Zato ob normalni prehrani lahko pričakujemo, da je v našem telesu še vedno dovolj vitaminov C, A, B ... Odvisno od tega, koliko smo bili poleti na soncu, verjetno tudi zaloge vitamina D niso povsem prazne.
A karkoli imamo zdaj, bo tega verjetno v nadaljevanju jeseni čedalje manj. In zato je dobro že sedaj pomagati telesu pri ohranjanju optimalne ravni hranil, ki jih potrebuje za nemoteno izvajanje številnih procesov.
Ljudje nismo enaki in nimamo enake porabe vseh hranil. Tisti, ki so bolj pod stresom, zagotovo »pokurijo« več vitaminov B od tistih, ki jim kortizol ne divja po telesu.
Tisti, ki premalo spijo ali spijo slabo in ob nepravih urah, bodo veliko prej porabili svoje zaloge vitaminov kot osebe, ki si znajo privoščiti krepčilni spanec. Slabo spanje namreč močno ovira očiščevalne procese, ki bi morali potekati med globokim spancem, zato ostajajo tkiva zapacana in zakisana, jetra pa dodatno obremenjena. Takšno kaotično stanje poskuša telo urejati z angažiranjem zalog, zato morajo jetra delati nadure in ob tem pokuriti številne vitaminske prihranke.
Tudi druge oblike porabe se lahko razlikujejo od posameznika do posameznika. Te dni, ko je videti, da vsak Slovenec želi posnemati Rogliča in Pogačarja, z okna gledam skoraj nepretrgane kolone kolesarjev, ki gonijo svoja kolesa na bližnji hrib. Do štirih so očitno bili v službi, potem pa se od petih naprej začne tour na naših cestah. Takrat, ko bi moralo telo počasi preklopiti v umiritev in ko bi raven kortizola morala začeti upadati, da lahko začne telo izločati melatonin, ki ga potrebujemo za regeneracijo in dober spanec, bodo vsi ti športni navdušenci iz svojih nadledvičnih žlez iztisnili še en odmerek adrenalina in kortizola. Res je, da se bodo zaradi tega počutili polni energije, vendar pozabljajo, da so v enem dnevu porabili energije in hranil za dva.
Kljub temu da ste majhna skupina, je nemogoče svetovati, kaj bi bilo dobro za vse. Natančno oceno o stanju in potrebah lahko dajo številne dopolnilne metode – krvni testi, bioresonanca, oligomineralni testi in podobno. S takšnimi metodami je hkrati možno preveriti ustrezno izbiro in obliko prehranskih dopolnil, ki najbolj ustrezajo posamezniku. Eni namreč lažje resorbirajo dodatke v obliki tekočin, drugi v obliki kapsul.
Če pa se lotevate krepitve zdravja brez natančnega poznavanja začetnega stanja, morate upoštevati nekaj več varnostnih priporočil.
Naravno ali sintezno?
Večina vitaminov in rudnin na trgu je sintezno pridobljena.
Biorazpoložljivost?
Količina vitamina, ki je navedena na ovojnini, še ne pove, koliko ga bo lahko vaše telo izkoristilo. Ni pripravka, ki bi ga lahko uporabili stoodstotno. Je pa velika razlika, ali ga bomo izkoristili nekaj odstotkov, nekaj deset ali 70 odstotkov ...
Od česa je to odvisno, sprašujete? Predvsem od oblike pripravka.
Vitamini so res esencialne snovi, ki jih telo samo ne more pridelati, toda nobenega med njimi ne moremo uporabiti čisto direktno brez malo procesiranja in dodelave. In ker so nekateri težji za prepakiranje in dodelavo, prihaja do takšnih razlik pri izkoriščanju zakladov, ki smo jih zaužili. Pri vitaminih, ki so topni v vodi (C, B), bomo presežno količino splaknili in se jih v telesu praviloma ne bo kopičilo več, kot potrebujemo.
Več v reviji Zarja Jana št. 38, 22. 9. 2020
