Z zanimanjem prebiram vašo revijo. Nisem pa še zasledila, da bi ugotavljali vpliv fotovoltaičnih strešnih elektrarn na zdravje stanovalcev v hišah. V bližini daljnovoda ni dobro stanovati, kaj pa pod elektrarno? So bile narejene kakšne meritve? Če imate kakšne informacije, prosim, da jih delite z nami, da ne bomo naredili neumnosti in si na streho postavili vira težav. Hvala in lep pozdrav ter uspešno delo še naprej.
Cvetka
***
Dobili smo energijsko izkaznico za hišo in razmišljamo, kako bi jo malo izboljšali. Strokovnjaki predlagajo nova okna in fasado. Naši sosedje so pred dvema letoma temeljito prenovili hišo, zdaj pa imajo hude težave s plesnijo po vseh prostorih. So naredili kaj narobe? Radi bi bili ekološki in trajnostni, ne želimo pa biti na koncu na slabšem, kot smo sedaj. Zato vas tudi prosimo tudi za nasvet, saj nihče ne govori o tem z vidika zdravja. Vsi nam le računajo kilovate.
Kavčičevi iz Celja
***
V zgornjem nadstropju je sin zamenjal okna in zdaj pritiska, da jih zamenjamo tudi v pritličju, kjer živimo. Opažam, da pri njih rože na notranji strani oken slabo uspevajo, na mojih, kljub slabši svetlobi, pa lepo rasejo. Ali si to samo umišljam? Za vse rože skrbim enako in si tega ne znam pojasniti.
Verica iz Kranja
Prenova hiše je velik korak in velika investicija. Žal pa se prevečkrat zgodi, da moderno, sodobno in novo ni tudi učinkovito in zdravo. Željo po zelenih in trajnostnih rešitvah mnogi vidijo zelo ozko, zato se nemalokrat šele na koncu izkaže, da so te povzročile več težav kot koristi.
Hiše, ki se dušijo, gnijejo! Včasih so hiše dihale, zrak, ki je nenehno prihajal izpod vrat ali od slabo tesnjenih oken, je zagotavljal tudi nenehno prezračenost, zato plesni niso bile tako pogosti obiskovalci. Ilovica, opeka, peščeni ometi, les – vsi ti naravni materiali, iz katerih so narejene stare hiše, imajo to lastnost, da vlago vpijajo, ko je je preveč, in oddajajo v prostor, ko je ta presuh, zato so tekom stoletij opravljali tudi nalogo uravnavanja vlage v prostoru.
Danes je dihanje objekta razglašeno za potrato, ki jo moramo »sanirati«. Tisti, ki računajo le kilovate energije, potrebne za ogrevanje, zato priporočajo, da hišo nepredušno zapremo, zrak vanjo pa spuščamo le »po slamici« po sodobno oblikovanih prezračevalnih sistemih, ki zadržijo toploto iz prostora, zrak pa spustijo ven.
Mnogi pri prenovah naredijo le prvi korak – hišo dobro izolirajo, pozabijo pa, da ji je ob tem nujno dodati tudi »umetna pljuča«, sicer se bo začela dušiti in se bomo ob tem dušili tudi stanovalci. Ko se prostori preveč izsušijo, se začnejo tudi težave s starimi materiali – ti se začnejo krušiti in pokati, ker niso narejeni za presuho ozračje. Podobno se dogaja tudi v človeku, ki v sodobnih prostorih trpi ali zaradi preveč suhega zraka ali zaradi preveč vlage, ki nastaja v kuhinji in kopalnici. Zato na pridejo svoj račun še tisti, ki nam potem prodajajo razvlaževalnike ali vlažilnike zraka, s katerimi moramo umetno uravnavati tisto, ker je prej delovalo samodejno in brezplačno.
Sodobna okna sicer odlično ščitijo pred hrupom, vendar le, če so tesno zaprta. Cena za tišino pa je povsem prekinjen dovod svežega zraka, kar utegne biti nevarno posebej v spalnici, kjer telo ponoči opravlja razstrupljevalna in vzdrževalna dela ter obnavlja poškodovano DNK. Meritve stavbne biologije so pokazale, da že po nekaj urah v tesno zaprti spalnici, v kateri spijo oče, mati in dojenček, raven CO2 doseže alarmantne ravni.
Zaradi dobesednega dušenja ponoči se zjutraj zbujamo z glavobolom, bolečinami, utrujeni in prepoteni, ne glede na kakovost postelje. Vsi potrebujemo zrak, zato je treba dobro premisliti, kako ga zagotoviti v zadostni količini, da lahko telo nemoteno deluje.
Če boste okna zamenjali, se hkrati obvezno posvetite sistemskemu prezračevanju.
Več oken za manj svetlobe? Nova okna niso izboljšala le načinov zapiranja in odpiranja ter zagotovila, da ni več prepiha. Spremenila so tudi kakovost svetlobe, ki prihaja v naša domovanja. Večina sodobnih oken je namreč premazana s posebnimi UV-zaščitami, ki naša stanovanja varujejo pred precejšnjim delom spektra sončne svetlobe. Verjetno so imeli razvijalci v mislih ohranjanje barv naših preprog, zaves ali pohištva, ki mu sončni žarki lahko spremenijo bravo. Spet pa so bolj skrbeli za stvari kot za ljudi, živali in rastline.
Stara okna brez zaščitnih premazov spuščajo v dom veliko večji spekter svetlobe, kar najbolje vidimo na rasti rožic. Začimbnice, kot je denimo bazilika, bodo na takšnem oknu imele vonj, na polici sodobnega okna pa bo njihova aromatičnost veliko manjša. Ob starem oknu se bodo moja fotoobčutljiva očala delno zatemnila, ob sodobnem oknu, ki ima UV-filter, pa čisto nič.
Preden se odločite, da zamenjate okna, na eni strani zapišite, koliko vas bo stala zamenjava, na drugi pa, koliko boste prihranili pri ogrevanju. Potem dodajte še stroške prezračevanja, uravnavanja vlage in suhosti v prostoru. Takšni formuli bo še vedno manjkal bistveni del – kako nova, osiromašena svetloba vpliva na nas. Na to vprašanje še nimamo merljivega odgovora, vem pa, da če rastlina nekaj potrebuje za svojo normalno rast in če človek UV-žarke potrebuje za normalno naravno produkcijo vitamina D, potem to ni nadloga, temveč darilo za človeka. Smo res modri, če se želimo pred UV-svetlobo ščititi na vse načine?
Dodajmo temu še podatek, da so plesni v prostoru eden največjih sovražnikov našega zdravja. Dokazano škodujejo možganom in lahko celo sprožajo prezgodnjo demenco, poškodbe živčevja, depresijo … Kdo bi si mislil – hiše imajo vse večja in lepša okna, v njih pa bivajo vse temačnejši ljudje.
Več v reviji Zarja Jana št. 32, 11. 8. 2020
