Vesna Cetinski je na vrhuncu menopavze okoli 52. leta imela že več kot 84 kilogramov pri 170 centimetrih. »Toliko kilogramov sem imela le še pred svojim porodom,« pravi diplomirana pravnica, ki je preizkusila razne diete, a je kazalo, da v njenih letih nič več ne deluje. »Vse, kar sem pojedla, je obstalo na meni, naj je bila to solata, zrezek ali sladoled. Sama sebi sem se zdela kot krof, velike zasluge imajo seveda tudi hormonske spremembe.«
Pet obrokov in fitnes. Začela je zahajati v fitnes in upoštevala nasvete strokovnjakov glede prehrane: pet obrokov na dan, čim manj maščob, zdravi ogljikovi hidrati, veliko sadja, nič sladkorja. »Vse sem upoštevala. Moja postava se je popravila, bila sem čvrsta, nabita, a izgubila sem le kakšne tri, štiri kilograme. Tu nekaj ne more biti v redu, če se vsega strogo držim, kilogrami pa ne izginjajo. Tudi način prehranjevanja mi ni ustrezal. Imela sem vtis, da neprestano jem, misli pa mi stalno uhajajo k hrani. Dopoldne sem se še zadovoljila s skuto, pa potem za kosilo s solato, zelenjavo, popoldne pa sem že hrepenela po piškotih. Zato sem začela raziskovati.« Vključila se je v spletno izobraževanje, ki so ga vodili zdravniki iz Stockholma, v skupino pa so bili vključeni tudi zdravniki kardiologi in internisti z vsega sveta. »Govorili so o prekinjenem postu oziroma o vmesnem postenju. Tako, kot so razlagali, smo jedli pred 40 leti. Imeli smo dva ali tri kakovostne obroke na dan, z malo sladkorja in ogljikovimi hidrati. Moj prvi obrok je bila šolska malica okoli desetih. To je bil običajno navadni jogurt in kos črnega kruha, kosilo popoldne, ko je prišla domov mama: goveja juha ali kakšen kos mesa, zelenjava in malo krompirja, zvečer pa skodelica mleka in malo črnega kruha. Včasih je bilo dovolj, če smo na dan pojedli eno jabolko ali pomarančo, od osemdesetih let naprej pa smo začeli pretiravati s sadjem, kruhom, pecivi, testeninami ... Povprečni človek danes je tudi desetkrat na dan, prehrana pa temelji na prigrizkih.«
Vseskozi nekaj grizljamo. »Začenjala sem razumeti, da telo za vir energije lahko uporabi maščobe ali pa ogljikove hidrate in sladkor. Če jemo maščobe, je, kot bi kurili na drva – dolgo nam je toplo in ne ostane veliko pepela. Če jemo sladkor in ogljikove hidrate, pa je, kot bi se greli na papir – hitro nam je toplo, hitro se nam dvigne energija, a smo takoj spet lačni, pa tudi presnovnih ostankov je veliko. Razumela sem, da kalorija, ki jo dobimo iz maščob, ni enaka kaloriji, ki jo dobimo iz sladkorja ter ogljikovih hidratov. Ker smo zdrave maščobe v zadnjih desetletjih nadomestili s sladkorji in ogljikovimi hidrati, smo neprestano lačni, zato toliko obrokov na dan in zato smo tudi čedalje bolj debeli.«
Osem ur jem, 16 se postim. Svoj dan je razdelila na dva dela, na osem ur, ko jé, v naslednjih šestnajstih urah pa zgolj pije vodo, čaje, kavo, mleko, tudi govejo juho. »Torej tekočino, ki mi ne dviguje inzulina v krvi, da telo stopi do rezerv in sproži avtofagijo – samoregenerativni proces na celični ravni v času postenja. V osmih urah pojem prvi obrok okoli desete ali enajste ure. Moj glavni vir energije so maščobe – olivno olje, avokado, oreščki, maslo, mastni siri, slanina ...
Več v reviji Zarja Jana 14.4.2020
