Poklic in pomen ustnega higienika v Ameriki in skandinavskih državah poznajo že več desetletij. »Američanka Irene Newman je prva uradno priznana ustna higieničarka, ki je prakso začela opravljati na začetku 20. stoletja. V Sloveniji pa smo prve ustne higieničarke in higienike dobili šele pred dobrim desetletjem. Pomembnost ustnega higienika je pri skrbi za zdravje ustne votline pogosto prezrta in zapostavljena,« meni Ana Snežka Vujasin, ki je za izobraževanje izvedela po spletu okoliščin. »Izobraževanje za ustnega higienika poteka na višji strokovni šoli za ustne higienike Skaldens, ustanovil ga je akademski svetnik prof. dr. Uroš Skalerič, dr. dent. med., ki je prvi prepoznal pomembnost tega dela.« Vujasinova izhaja iz četrte generacije higienikov. Ljudje zanje največkrat izvedo na spletu ali pri svojih izbranih zobozdravnikih, ki jih k ustnemu higieniku tudi največkrat napotijo. »Veliko samoplačniških ordinacij že ponuja naše storitve. Čedalje več pa sodelujemo tudi z zdravstvenimi domovi.« Vujasinova tako dela v ljubljanskem Zobozdravstvenem centru Stu-dent in zdravstvenem domu v Kočevju.
Kaj počne ustni higienik? »Ustni higienik očisti trde in mehke zobne obloge ter jih spolira. Tako očiščeni zobje so zelo gladki – na take površine pa se zobne obloge težje primejo, zato je tako očiščene zobe doma lažje čistiti. Pri bolnikih s parodontalno boleznijo opravljamo luščenje in glajenje zobnih korenin. Skrbimo za pripravo bolnika pri napredovali obliki parodontalne bolezni pred napotitvijo na kirurški poseg – reženjsko operacijo (več v okvirčku, op. a.). Naredimo tudi načrt zdravljenja parodontalne bolezni in vzdrževanja stanja z nadaljnjimi rednimi kontrolnimi obiski.« Ne glede na to, kako koristne in za zdravje potrebne so storitve ustnega higienika, zdravstvena zavarovalnica ne krije storitev preventive za odrasle, zato so njihove storitve samoplačniške. Čeprav si jih marsikdo težko privošči, je redno profesionalno odstranjevanje trdih in mehkih zobnih oblog daleč najboljša investicija v zdravje ustne votline. »Z rednimi kontrolami in obiskom pri ustnem higieniku namreč vzdržujemo visoko raven oralne higiene. Velikokrat prvi opazimo kakšno spremembo v ustni votlini in napotimo bolnika na pregled k izbranemu zobozdravniku.« Strinja se, da je plačljivost storitev ustnega higienika za marsikoga problem, zato bi bilo to treba nujno sistemsko urediti. S tem se ukvarjajo v Slovenskem združenju ustnih higienikov, ki je bilo registrirano oktobra 2018. Na njihovi spletni strani www.szuh.si lahko dobite veliko koristnih podatkov o pomenu oralne preventive in drugih preventivnih zobozdravstvenih storitvah. Združenje je nastalo z namenom, zvišati raven oralne higiene med Slovenci.
Neustrezna higiena vzrok večine težav. Težave so velikokrat posledica nenatančno očiščenih zob. Pomoč moramo poiskati takoj, ko se pojavijo prvi znaki parodontalne bolezni – krvavitev, odmik dlesni, slab zadah. Če ne ukrepamo pravočasno, se pojavijo še drugi znaki – majavost zob, otečene dlesni, zobje lahko nenadoma postanejo »večji« ... Takrat je parodontalna bolezen že napredovala.
Več v reviji Zarja Jana št. 10, 10. 3. 2020
