Nasveti

Je sovražnik št.1 mogoče naš najboljši prijatelj?

Sanja Lončar
1. 10. 2019, 22.30
Deli članek:

Shutterstock
...

Več let sem opazovala razvoj demence pri mami, ta nas je lani zapustila po skoraj osmih letih hudega trpljenja. Priznam, da mi je ta izkušnja vcepila hud strah pred Alzheimerjevo boleznijo. Vsakič, ko pozabim kakšno malenkost, me spreleti, kaj če se tudi pri meni začenja. V vsaki osebi, ki išče besedo, ključe ali kaj podobnega, vidim enako. Ne vem, kako naj se tega rešim. Ker vem, da se ukvarjate s preverjenimi naravnimi rešitvami, se obračam na vas s prošnjo, da mi svetujete, kako bi lahko naravno zavrla nastajanje tega prekletega amiloidnega plaka, ki uničuje možgane. Zagotovo obstaja kakšna preventiva, nekaj, s čimer se lahko izognem takšnemu koncu.

Simona 

Prav imate, obstaja preventiva in celo kurativa. Znanstveniki celo pravijo, da bi, ob upoštevanju sodobnih spoznanj, lahko Alzheimerjeva bolezen ponovno postala zelo redka. Pot do tam zahteva predvsem, da drugače razumemo to bolezen in vlogo, ki jo ima v njej amiloidni plak.

Vsa literatura trdi, da je za nastanek Alzheimerjeve bolezni odgovoren amiloid, ki se nalaga na živčevju, ustvarja vnetja in na koncu povzroča propad določenih delov možganov. Farmacija je usmerjena v iskanje čim učinkovitejših sredstev, s katerimi bi nakopičeni amiloidni plak odstranili. A vse kaže, da bomo čez nekaj časa mogoče ugotovili, da amiloidu delamo enako krivico, ki smo jo 50 let delali holesterolu. Vodilni naturopati, biološki zdravniki in strokovnjaki nevroznanosti namreč ugotavljajo, da amiloid ni piroman, temveč gasilec! Da ni vzrok za težavo, temveč jo poskuša reševati. Amiloidi učinkujejo protivnetno, protimikrobno in celo ustavljajo nalaganje težkih kovin. Je že res, da imamo tam, kjer se je nabralo veliko tega plaka, veliko težav, vendar teh ni povzročil amiloid, temveč to, kar je pospešilo njegovo nastajanje.

Zato tudi zdravilo, ki naj bi odpravilo amiloid, ne bo imelo pričakovanega učinka, svarijo raziskovalci, še več, utegne se zgoditi, da bi le z odstranjevanjem amiloida, ne da bi odstranili to, zaradi česar ga telo izloča, težave le poslabšali.

In če rešitev ni v odstranjevanju amiloida, kako se lotiti pandemije demence?

Demence je vse več in tudi pojavlja se v vse več različnih oblikah. Podobno kot pri raku ne govorimo o eni težavi, temveč o celotnem paketu težav, ki se lahko izražajo različno. Kot pravi eden vodilnih sodobnih raziskovalcev te bolezni in tudi »oče« zelo uspešnih protokolov zdravljenja, »če želimo rešiti možgane, moramo spremeniti način, kako smo doslej gledali na Alzheimerjevo bolezen in njeno zdravljenje. To ni monolitna bolezen, ki bi imela en obraz in enega povzročitelja. Lahko bi rekli, da so to različne košarice težav, in odvisno od tega, kako se jih lotimo, lahko stanje precej izboljšamo ali celo vrnemo v normalo. Vendar morate razumeti, da tu ne iščemo »srebrnega naboja«, ki bi pokončal »vampirja«. Prej bi lahko rekli, da potrebujemo srebrn rafal – zato smo tako tudi poimenovali protokole zdravljenja.«

Dr. Dale Bredesen ve, o čem govori. Pri več stotinah ljudi, ki so začeli živeti po njegovem protokolu, se je ne le ustavil razvoj Alzheimerjeve, temveč so mnogi med njimi dokaz, da je telo zmožno regenerirati tudi to, kar smo do včeraj imeli za neobnovljivo. Vendar pozor – ti ljudje niso preprosto pogoltnili čarobne tabletke, temveč so trajno spremenili svoje življenje, prehrano, gibanje in celo razmišljanje.

Več v reviji Zarja Jana, št. 40, 1. 10. 2019