Imam psičko, na katero zelo pazim, ker je prvič breja. Ker je že zelo debela in štorasta in ker res že težko sedi, leži in spi, sem ji iz ozke stare majice naredila nosečniški pas, da ji bo lažje, hranim pa jo tudi po petkrat na dan po malem, da mladički ne bi imeli težav. Komaj čakam na porod, ampak: ko sem jo božala po trebuhu, sem iz njega zaslišala cvilež mladička. Najprej samo enkrat, potem pa sem prislonila glavo na trebuh in se je spet zaslišalo cvil, cvil. Mislim, da gre za enega mladička, ker je zvok vsak dan enak. Zelo nesrečen. Čutim, da nekaj ni dobro, in vem, da je to, kar slišim, res jokanje v trebuhu, zato me zanima, ali je možno, da se je eden od mladičkov razvijal hitreje in zdaj išče mamo tam notri? Se bo ta skotil prej ali skupaj z drugimi? Res ne vem, kaj me čaka, in sem zato tudi zelo živčna. Prosim za vaše (hitro, preden bomo rodili) mnenje o tem.
L. L.
Dobro je, da ste se oglasili z vprašanjem o brejosti, saj mnogo ljudi nikoli ne prizna, da vsega preprosto ne vedo, poizvedovanje v zbeganosti pa jih spravlja v sramoto in pogosto le še bolj bega. Torej – vsak pasji zarodek obkroža ovojnica, v kateri je tekočina, ki ščiti zarodek pred poškodbami med brejostjo, pomembno vlogo pa igra tudi pri iztisu oziroma med kotitvijo, saj varuje zarodek med porodno potjo. Vsak zarodek je povezan z dvema mehurjema, to sta rumenjakova vreča s hranilnimi snovmi in alantoisni mehur, kamor zarodek izloča svoje izločke. Maternica pri psicah je cevaste oblike, zato se psički, ki so zaradi pogojev in prostora v maternici vselej enako razviti, kotijo v nizu, drug za drugim, in nič drugače. Zaradi obilice tekočin ima vsak zarodek gobček zaprt, zvokov pa zaradi nerazvitosti ni sposoben proizvajati. Ker sodite med zaskrbljene lastnike živali, naj vas potolažim – zaradi silne nestrpnosti po vsej verjetnosti prisluškujete preprostim prebavnim zvokom oziroma plinom v črevih. Mladičev po prvem mesecu brejosti ni mogoče zatipati preko trebušne stene, otipavanje, masiranje trebuha in stiskajoče majice na psici pa lahko sprožijo predčasno kotitev, zato bi bilo dobro, da bi vse te akcije čim prej opustili. Ne pretiravajte s pomočjo, saj je narava uredila to stvar na tak način, da bo vse dobro. Glede na vaše tesnobe in skrbi, ki so povezane s pričakujočo izkušnjo kotitve, pa vam toplo priporočam, da se pogovorite z veterinarjem o tem, kdaj bi lahko kotitev nadziral na veterini, kjer lahko postopek tudi varno sprožijo. Tam so tega početja vajeni, težave lahko predvidijo, vaša psička in njeni mladički bodo ves čas varni, vi pa boste vse skupaj doživeli kot lepo izkušnjo oziroma lažje in mirneje.
Ne znam se odločiti glede pasjih dvojčkov
Pred štirimi leti sva s fantom posvojila dvojčka, psa in psičko. Ker sta bila ves čas skupaj, ju je nemogoče vzgojiti, ju je pa lepo gledati, ko se imata tako rada, da sploh ne potrebujeta ljudi. Stvari so se spremenile in moj fant ima zdaj otroka, jaz pa se kot pes trudim, da bi preživela z delom na uro. V stikih sva ostala zaradi psov, ki ju imava oba še zmeraj rada. Oba psa sta ostala pri meni, trudila sem se, zelo sem se trudila, potem pa sem vse premislila in se odločila, da oddam oba hkrati, ker ju nočem ločevati. Ni veliko ljudi, ki bi bili pripravljeni vzeti dva psa, neka ženska pa ju je vsa navdušena končno le vzela in odpeljala. Jokala sem, ker sem ju pogrešala, potem pa mi je ženska že čez štiri dni javila, da bi psa rada vrnila, ker je tečen in laja, psičko bo pa obdržala. Poklicala sem bivšega fanta, in rekel je, naj ga raje vrne, kakor da ga daje tretjim ljudem, in obdrži samo psičko, jaz pa sem takrat ponorela, ker sem proti ločevanju in on to ve, a je na koncu rekel, naj se znajdem, kakor vem in znam. Zdaj je vse na meni in se ne znam odločiti, kako in kaj. Ali naj mi ženska oba vrne in bosta pri meni (sama in na slabi hrani), ali naj mi oba vrne, da ju drugega za drugim oddam ljudem, ki se mi zdijo fini, ali pa naj mi vrne samo psa in bom živela z njim v bedi ter jokala skupaj z njim do konca njegovega življenja.
U. O.
Pri sesalcih je pojav enojajčnih dvojčkov redek, vendar ne zanemarljiv. Dvojčki si delijo le eno posteljico in so brez izjem istega spola, skotijo pa se drug za drugim oziroma skoraj hkrati. Od preostalih sesalskih zarodkov, ki se zaradi oblike brejosti tehnično uvrščajo med trojčke, četvorčke oziroma petorčke itd., se razlikujejo zaradi enakega videza in enakih značajskih lastnosti, kar pa je pri živalskih mladičih težje opaziti kakor pri otrocih. Enojajčne dvojčke največkrat povržejo govedo in prašiči. Pri psih, še posebej enobarvnih, lastniki podrobnost ob štetju posteljic, ki jih psice običajno sproti pojedo, vse skupaj pogosto prezrejo in zadeve ne opazijo kakor čudo vseh čudes. V vašem primeru, ko gre za psa in psičko, imate torej le dva psa iz istega, večjega legla, iz katerega ste ju izbrali. Glede na vašo situacijo bi v vašem naboru možnosti lahko najprej izključili prvo idejo, saj dveh psov trenutno niste sposobni vzdrževati. Vračanje obeh psov k vam ni smiselno in dobro, ne za vas ne za psa. Oba sta last neke gospe, ki ima prednostno pravico odločanja o tej zadevi. Z obema lahko lepo živi, lahko odda enega ali oba, lahko ju odda naprej oziroma nazaj – kakor želi. S tem ste se, morda nevede, a vseeno, strinjali, ko ste ji par psov oddali. Gospa vam želi vrniti samo psa, ker je to zanjo najlažja pot, vi pa ji željo lahko brez svojih pogojev izpolnite ali pa jo zavrnete. Psi so, tako kot ljudje, sposobni prenesti tudi družinsko ločitev, vi pa se najbolje poznate in veste, da boste tega psa vzeli k sebi in obdržali, kasneje, če res ne bo šlo drugače, pa ga boste z nekoliko manj težav kot doslej oddali v tople in ljubeče roke.
Več v reviji Zarja Jana št. 38, 17. 9. 2019
