Pojavila se je pred petimi leti in odtlej se samo še veča in veča. Odstranitev pri veterinarju bi bila draga, moja teta (upokojena radiologinja) pa mi je rekla, da to lahko brez problemov naredi tudi ona, ker ji je točno jasno, kako se to dela pri ljudeh. Pri veterinarju bi ji verjetno hoteli fizično odstraniti vse, ona pa bi rada izpraznila samo vsebino ciste, ki bi se potem skrčila samo od sebe. Povedala mi je, da hočejo veterinarji samo služiti, zato vztrajajo pri odstranitvi cist, ki jih ni nujno odstranjevati. Njim bi morala plačati posebej za pregled in posebej za poseg, pri teti pa lahko pridem do vsega zastonj, pa še psička doma ne bi bila živčna in bi hitro pozabila na vse skupaj. Teti zaupam stoodstotno, vseeno pa me je tega tudi zelo strah. Psičke ta bula sicer nič ne moti, mene pa moti vsak dan bolj, zato se zelo nagibam k temu, da teta vsaj poskusi, kar je predlagala, preden se odločim za kaj dražjega. Teta in cista – da ali ne?
K. E.
Za ločevanje medicinske od veterinarske stroke obstaja razlog – veterinarska znanja dosegajo anatomije in zdravstvene problematike različnih živalskih vrst, humana medicina pa se dotika samo človeka, ki se na mnogih področjih razlikuje od živali. Prakticiranje invazivnih posegov na živalih lahko brez tveganj izvajajo le veterinarji, humani zdravniki pa ob domačih eksperimentih na živalih lahko izgubijo licenco in vaša upokojena sorodnica je seznanjena z etičnimi podrobnostmi pri teh pravilih. Operacije, ki bi jih izvajali sorodniki in svojci na ljudeh ali na živalih, so v vsakem primeru nepriporočljive, saj sorodstvena, čustvena obremenitev delo s pacientom ovira, kadar gre kaj narobe, pa je očitkov in neodpustljivih družinskih zamer preprosto preveč. Če bi živeli sredi puščave, bi svoji živali morali pomagati sami, ker v vašem primeru ni tako, pa ste ji obvezani pomagati s pomočjo veterinarske stroke. Svojo zagnano teto lahko namesto skalpela in igle prosite za posojilo – za veterinarja, pregled, posvet in morebiten poseg. Pred posegom na cistah je namreč treba opraviti biopsijo, saj samo z očesom veterinar ali zdravnik preprosto ne zmoreta postaviti točne diagnoze. Vsebine cist niso enake, maligni tumor po tveganju ni enak benignemu, kuhinjska drenaža ciste, na katero stavi vaša teta, pa ni najboljša rešitev, saj se večina izpraznjenih cist sčasoma ponovno napolni. Na koncu ne pozabite še na tretjo, dobro možnost – pustite ta na videz grd tumor pri psički na miru, na mestu, kjer je. Lepota gor ali dol, mnogo psov brez težav in lepo živi s počasi rastočimi cistami, dokler jih te ne ovirajo pri hoji, teku, sedenju ali spanju.
Več v reviji Zarja/Jana št. 35, 27. 8. 2019.
