Sezona kopanja na prostem se počasi zaključuje in verjetno imamo v teh dneh še zadnjo priložnost, da zaplavamo v bližnjem jezeru, ne da bi nas pri tem zmrazilo do kosti. Jezera so zaradi svoje divje privlačnosti in prijetne temperature vse poletje privabljala ogromno ljudi. In medtem ko nekateri v njih zaplavamo z največjim veseljem, drugi do njih čutijo veliko strahospoštovanje. Upravičeno?
Slovenija morda res ni dežela tisočerih jezer, a se nam ni treba odpeljati daleč do prvega. Mnogi pa jih raje opazujejo z obale. Imajo za to tehten razlog? Odvisno, o katerem jezeru govorimo.
Ko pod sabo ne vidiš dna ... Sodite med tiste, ki jih je groza zaplavati v kalni vodi, kjer ni mogoče videti dna? No, ni vas malo. Strah v vodi lahko postane zelo nevaren. Tudi sicer se v jezerih ni pametno namakati brezskrbno, če dvomite o svojih plavalskih sposobnostih. Lani avgusta se je v Bohinjskem jezeru utopila Kitajka, ki ni bila najboljša plavalka in se je ob nenadnem spustu jezerskega dna tako prestrašila, da je bila poletna ohladitev v vodi (kljub hitri pomoči) zanjo žal usodna. Ker se vodno dno ekspresno hitro niža, vsekakor ni primerno za slabe plavalce, saj nam lahko presenetljivo hitro zmanjka tal pod nogami. V najgloblji točki je v Bohinjskem jezeru med gladino jezera do njegovega dna razlike kar 45 metrov. A ni najgloblje jezero pri nas. Z globino 55 metrov ga denimo prekaša izredno priljubljeno Velenjsko jezero. Zaradi ugrezanja v preteklosti je tako globoko, da je na njegovem dnu celo cerkev. A tudi Velenjsko jezero ni najgloblje v Sloveniji. Ta naslov pripada Divjemu jezeru pri Idriji, ki je bilo do sedaj raziskano do globine 160 metrov, dejanska globina pa še ni znana. Za primerjavo, najgloblje je sibirsko Bajkalsko jezero, do njegovega dna je 1637 metrov.
Nevarnosti v varnem jezeru. V kopalnih jezerih poleti redno spremljajo kakovost vode. Na spletni strani Arso moramo preveriti njihove ugotovitve. Če jih, potem recimo vemo, da so biologi ob vzorčenju Blejskega jezera sredi avgusta letos opazili »cvetenje« zlatorjave planktonske alge Dinobryon sertularia, ki se je čezmerno razmnožila zaradi ugodnega vremena in fizikalno-kemijskih razmer v vodi. Kjer voda miruje, je bilo tako opaziti rjavo obarvana območja, teh naj bi se izogibali, po kopanju se priporoča tuširanje. Ob alergijskih reakcijah (draženje kože, sluznic, oteženo dihanje ... ) pa je treba nujno poiskati zdravniško pomoč. Kljub temu boste ob skoku v Blejsko jezero najverjetneje preživeli. Če seveda ne boste skočili vanj tam, kjer se pod gladino skrivajo debla, skale ali kaj podobnega. Če boste imeli res veliko »srečo«, vas lahko pomotoma ugrizne še kakšen som. Se je že zgodilo. A brez skrbi, pojedel vas ne bo. Sploh pa je to zanemarljiva nevarnost v primerjavi z najnevarnejšim jezerom na svetu blizu Uralskega gorovja, jezerom Karačaj, kjer bi pred dvajsetimi leti v samo eni uri, preživeti ob njem, prejeli smrtonosni odmerek sevanja, primerljiv s 600 rentgeni.
Več v reviji Zarja/Jana št. 35, 27. 8. 2019.
