Pozdravljeni! To vlažno vreme in visoka trava me spravljata v grozo. Vsakič, ko grem s kužkom v gozd, stakne kup klopov, ki so po tem, ko se napijejo krvi, veliki kot fižol. Doma me vsi zmerjajo, da bodo ti klopi šli še na nas. Zanimivo, da še nikoli ne jaz, ne mož, ne otroci nismo imeli klopa, pa hodimo vsi na sprehod s psom. Dodatno vsi pritiskajo name, naj mu dam kakšno sredstvo proti klopom. Veterinar mi je priporočal cepljenje. Ne vem, ali bo kaj od tega zares obvarovalo našega Makija. Prejšnjega kužka smo izgubili že v četrtem letu, ker so mu odpovedala jetra. Poskusili smo ga zaščititi z vso razpoložljivo kemijo, pa še danes ne vem, ali smo mu res pomagali ali mu je škodovala prav ta naša »pomoč«. Ne bi rada še enkrat ponovila takšne napake, zato prosim še za vaše mnenje, če ste raziskovali to področje.
Olga iz Novega mesta.
Je klop kot Tom Cruise v Misiji nemogoče?
Misel na klopa nas navda z grozo. Predstavljamo si to malo veliko pošast, ki preži v zasedi na nas, in ko se nič hudega sluteč sprehajamo po gozdu, nas opazuje z veje, voha in se, ko nas zagleda, preračunljivo odrine ter kot Tom Cruise iz Misije nemogoče pristane točno na predmetu svojega poželenja – na nas oziroma naših otrocih ali psih.
Resnica je nekoliko drugačna. Klop (če mu uspe) zaužije kri le trikrat v življenju, takrat, ko mora iz ene razvojne oblike preiti v drugo. Res mu je narava podarila dober voh in zaznavanje toplote, ni pa prav hiter in spreten. Manjša oblika (predvsem nimfa) upa, da bo naletela na človeka ali psa. Odrasli klopi pa se večinoma prisesajo na jelenjad in srnjad. Torej če zamudi redko življenjsko priložnost za hranjenje, druge lahko ni več. Se vam je s tem ta živalca vsaj nekoliko priljubila? Ne? Razumljivo. Bolezni, ki jih prenaša, če je okužen, niso mačji kašelj, niti jih ni malo.
Ali obstajajo pasji in človeški klopi?
Bodisi mi ali naši psi – oboji lahko staknemo enakega klopa zunaj naše hiše, vendar če se prisesa na psa in ta zboli, svoje bolezni ne prenese na nas. Predvsem pa je večja verjetnost, da se bo klop oprijel psa kot nas. Zakaj? Najprej zaradi višine: psi so s smrčkom, glavo, telesom bliže višini, kjer klop (nimfa) čaka, drugi razlog je višja telesna temperatura našega štirinožca, ki je za klopa mamljivejša od naše.
Kako zaščititi pse
V želji, da jih zaščitimo čim prej, se zdijo najhitrejše rešitve na prvi pogled najboljša možnost. Na trgu je več preparatov z insekticidi in večinoma svetujejo njihovo dosledno uporabo vsak mesec. To so v zadnjem času najbolj razširjena sredstva, ki jih nanesemo živali na zgornji del vratu. Četudi ste odporni proti tem nasvete, vam verjetno še vedno ni vseeno, da bi vaš pes dobil borelijo. Namreč boreliozo ali lajmsko boreliozo, ki jo povzroča bakterija Borrelia burgdorferi, je pri psu zaradi težko opredeljivih simptomov, pigmentirane kože in nepojavljanja za borelijo značilnega kolobarja še težje prepoznati kot pri človeku. Najpogosteje so prizadeti sklepi v bližini vboda klopa, ki so boleči. Pes je lahko neješč, s povišano telesno temperaturo, vnetimi bezgavkami in splošno oslabel. Šepavost, in to izmenjaje na več nogah, traja od nekaj dni do tednov. Vendar ... klop, ki ga je dobil naš pes, ni nujno okužen. Če je okužen, ni nujno, da povzročitelja prenese na našega psa, zlasti če klopa odstranimo v 24 urah, odkar se je prisesal. In še: pes z dobrim imunskim sistemom, četudi je izpostavljen boreliozi, ima veliko večje možnosti, da ne zboli, kot pes z oslabljenim imunskim sistemom. To pa še ni dovolj, da bi brezskrbno sprehajali psa po gozdu brez zaščite. Kajti B. burgdorferi ni edina povzročiteljica zoprne bolezni, ki jo klop prenaša, ta lahko okuži psa tudi z drugimi mikrobi: Babesio canis, Rickettsio rickettsii, Anaplasmo phagocytophilium in platys, Ehrlichio canis in Babesio canis in gibsoni.
A ne glede na vse povedano še ne kupite prve stvari, ki vam jo ponudijo, da bi se rešili skrbi pred klopi.
Več v reviji Zarja št. 24, 11. 6. 2019.
